Naslovnica Svet & EU O čem so govorili v Dubrovniku in o čem niso

O čem so govorili v Dubrovniku in o čem niso

Avtor:

Na Hrvaškem se je pravkar zaključila konferenca Dubrovnik forum 2018, ki je potekala pod naslovom Krepitev odpornosti – Sredozemlje, Evropa in Zahodni Balkan. Ob robu konference v Dubrovniku se je slovenska delegacija srečala tudi z generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje Nasserjem Kamelom, državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Kraljevine Maroko Mounio Boucetta in namestnikom ministra za zunanje zadeve Češke republike Tomášem Petříčkom. Tisto, o čemer na forumu niso govorili, pa je najbrž bolj zanimivo od tem, ki so jih obravnavali.   

Skupinska fotografija udeležencev konference Dubrovnik forum 2018 (foto: mzz.gov.si) 

 

Slovenijo je na Dubrovnik forumu 2018 zastopal Državni sekretar Iztok Mirošič, ki je v pogovorih ob konferenci ponovno poudaril prizadevanja Slovenije za stabilnost in razvoj Južnega Sredozemlja. Po mnenju državnega sekretarja je krepitev vloge mladih temelj razvoja in stabilnosti v regiji, zato bi to morala biti ena prvih prednostnih nalog.

Večja tveganja brezposelnosti, s tem povezana brezperspektivnost in grožnja radikalizacije mlajših generacij, ter migracije v Evropo so namreč eden najpomembnejših izzivov regije. Če bi v Afriki mladi imeli možnosti za zaposlitev, najbrž ne bi nasedali radikalizaciji, ali tvegali življenja in zadnjih prihrankov z nevarno migracijo v Evropo.

Sicer je trenutno najbolj vroča tema na Balkanu ideja o zamenjevi ozemlja med Srbijo in Kosovom. Slednja bi lahko prinesla nekaj več miru med narodoma, ki sta sprta že desetletja, vseeno pa je večina odzivov evropskih diplomatsko-političih struktur negativnih. V Dubrovniku pa o tem ni bilo govora, vsaj uradno ne.  

“V zvezi z Zahodnim Balkanom je državni sekretar Mirošič poudaril, da je Evropska unija vodilni akter v regiji in predstavlja alternativo, ki jo podpira tudi javno mnenje. V tem kontekstu je izjemnega pomena, da se EU ustrezno odzove, ko je v regiji dosežen napredek. Pomembno je nadaljevati s konkretnimi projekti za približevanje regije k EU, vendar pa ti ne morejo nadomestiti jasnih in usklajenih političnih sporočil in korakov v procesu širitve,” so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). 

Na srečanju z novim generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje Nasserjem Kamelom pa je bilo izpostavljeno sodelovanje Republike Slovenije z Evro-sredozemsko univerzo (EMUNI) s sedežem v Piranu, ki letos praznuje deseto obletnico. Slednja je v svoj delovni načrt prevzela slovensko pobudo Pozitivne agende za mlade v Sredozemlju, ki jo je Slovenija razvila na Zahodnem Balkanu.

Mirošič se je sestal tudi z državno sekretarko na zunanjem ministrstvu Kraljevine Maroko Mounio Boucetta. Sogovornika sta potrdila krepitev političnega, gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter sodelovanja v okviru Unije za Sredozemlje in EMUNI. Mirošič je poudaril pomen Maroka za ohranjanje stabilnosti v Južnem Sredozemlju ter intenziviranje naporov EU za stabilizacijo razmer v državah Magreba in regiji MENA.

Žal pa ni znano, ali je bilo kaj govora tudi o Zahodni Sahari, o nezakoniti maroški okupaciji tega območja, etničnem čiščenju in kolonizaciji

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.