Predstavljajte si večerjo, med katero sonce počasi izgine za obzorjem, vi pa ne prižgete luči. Prav na tem temelji stara nizozemska navada schemeren, ki danes znova vzbuja zanimanje. Večerja je eden najpreprostejših načinov, kako jo preizkusiti, med kraji, posebej primernimi za takšno doživetje, pa sta tudi dva na sosednjem Hrvaškem.

Večerja ob sončnem zahodu v duhu nizozemske tradicije schemeren. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)

Večerja se začne v svetlobi in konča v mraku

Na Nizozemskem so nekoč poznali preprost večerni ritual. Ko je začela dnevna svetloba izginjati, niso takoj prižgali luči. Nekaj časa so sedeli skupaj, se pogovarjali in pustili očem, da se počasi privadijo na temo.

Navada se imenuje schemeren, kar bi lahko približno opisali kot preživljanje časa v mraku. Nekoč je bila precej bolj običajen del vsakdanjega življenja, pozneje pa je začela izginjati. O ponovnem zanimanju za tradicijo je letos poročal tudi National Geographic, ki je izpostavil vlogo nizozemske pesnice in pisateljice Marjolijn van Heemstra pri njenem obujanju.

Kot piše Food & Wine, se schemeren danes vrača v sodobnejši obliki, večerja pa je naravna priložnost, da ga preizkusimo. Obrok se začne pred sončnim zahodom in nadaljuje, medtem ko se dnevna svetloba počasi umika. Spreminjanje večerne svetlobe tako postane del dogajanja za mizo.

Za drugačno večerjo ne potrebujete drugačne hrane

Na mizi ni treba imeti nizozemskih jedi, svečanega menija ali posebne dekoracije. Bistvo ni toliko v tem, kaj jemo, ampak v trenutku, ki ga sicer pogosto niti ne opazimo.

Na terasi, balkonu ali vrtu je prehod najbolj očiten. Večerja se lahko začne v topli svetlobi zahajajočega sonca in nadaljuje skozi mrak. Podobno lahko poskusimo tudi v stanovanju ob oknu, kjer naravna svetloba postopoma prepusti prostor večeru.

Jedilnik je lahko povsem vsakdanji. Če želimo pripraviti nekaj iz živil, ki jih že imamo doma, smo na Dnevnih Novicah zbrali tudi ideje, kaj narediti iz ostankov hrane, da uporabne sestavine ne končajo po nepotrebnem v košu. Pri schemeren drugačnosti namreč ne ustvarja krožnik, temveč vzdušje okoli njega.

Hrvaška ima kar dva kraja med svetovno deseterico

Zamisel o večerjanju ob mraku je dobila tudi potovalno različico. Britansko potovalno podjetje Journeyscape je primerjalo destinacije po svetu in iskalo kraje, ki ponujajo posebej dobre pogoje za večerjo ob zahajajočem soncu.

Pri razvrstitvi so upoštevali delež restavracij z zunanjimi sedišči, količino poletnih padavin, bližino povprečnega poletnega sončnega zahoda večerji ob 19.30 ter čas, ko po zahodu sonca na nebu ostane naravna svetloba. Na vrhu lestvice je ameriška Sedona, Dubrovnik pa je osvojil drugo mesto, pred Santorinijem, Carmel-by-the-Sea in Mikonosom.

Po podatkih analize ima zunanja sedišča 56,2 odstotka restavracij v Dubrovniku, od uradnega sončnega zahoda do konca civilnega mraka pa v povprečju mine 31 minut in 18 sekund. Med svetovno deseterico je še Split na devetem mestu, kjer ta čas traja 31 minut in 54 sekund.

Hrvaška ima tako na lestvici kar dve destinaciji, ki sta razmeroma blizu tudi slovenskim obiskovalcem. Sama raziskava sicer ni nova – Journeyscape jo je objavil 23. julija 2026 –, v ospredje pa je znova prišla ob svežem zanimanju za dusking oziroma schemeren in idejo, da lahko zahod sonca postane del kulinaričnega doživetja.

Staro navado lahko preizkusite že doma

Za svojo različico schemeren ni treba odpotovati na Nizozemsko ali rezervirati mize s pogledom na dubrovniško obzidje. Če vreme dopušča, lahko večerjo postavimo na balkon, teraso ali vrt nekoliko pred sončnim zahodom. V stanovanju lahko podoben trenutek ujamemo ob oknu.

Na potovanju pomaga nekoliko več načrtovanja. Journeyscape svetuje izbiro zunanje mize, obrnjene proti zahodu, preverjanje časa sončnega zahoda in dovolj zgodnjo rezervacijo. Večerja je lahko tudi zadnji načrtovani dogodek dneva, tako da nam ni treba oditi ravno takrat, ko se začne nebo spreminjati.

Toda iz tega ni treba narediti novega rituala s pravilnikom in štoparico. Schemeren je v osnovi zelo preprosta navada: za nekaj časa opazovati prehod iz dneva v noč, namesto da bi ga vsak večer skoraj samodejno preskočili.

Morda je prav zato stara navada danes spet zanimiva. V svetu, kjer lahko temo odpravimo z enim pritiskom na stikalo, predlaga nekaj precej manj zapletenega – da večeru preprosto pustimo priti.

Za drugačno večerjo včasih ne potrebujemo novega recepta. Dovolj je, da ji pustimo nekaj več naravne svetlobe.