Naslovnica Svet & EU Nagrada Saharova za svobodo misli letos pričakovano Navalnemu

Nagrada Saharova za svobodo misli letos pričakovano Navalnemu

Avtor: Spletno Uredništvo
Osrednji današnji dogodek na nivoju EU je bila podelitev nagrade Saharova za svobodo misli. Nagrada Evropskega parlamentu je letos pripadla Rusu Alekseju Navalnemu, ki je osrednja osebnost ruske opozicije in je zato tudi v zaporu.
Darja Navalna v Parlamanetu EU pred znano fotografijo aretacije njenega očeta (foto: multimedia.europarl.europa.eu)

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu so danes podelili letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli. To nagrado podeljujejo že vse od leta 1988, posvečena pa je posameznikom in organizacijam, ki se po svetu borijo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Poimenovana je po sovjetskem fiziku in oporečniku Andreju Saharovu, obsega pa posebno listino in nagrado v vrednosti 50.000 evrov.

Nagrado sovjetskega oporečnika Andreja Saharova je letos dobil ruski oporečnik Aleksej Navalni. Od razpada Sovjetske zveze in nastanke Ruske federacije se namreč v Moskvi ni prav veliko spremenilo. Tudi Navalni je že dlje časa v zaporu, saj je osrednja osebnost opozicije, znan po boju proti korupciji in proti kršitvam človekovih pravic. »Avgusta 2020 je bil Navalni zastrupljen in je več mesecev okreval v Berlinu.

Ob vrnitvi v Moskvo januarja 2021 bil aretiran, sedaj je v strogo varovani kazenski koloniji, kjer naj bi prestal še dve leti kazni. Marca 2021 je Navalni začel dolgo gladovno stavko zaradi neobstoječe zdravstvene oskrbe,« so ob tem spomnili z Evropskega parlamenta. Nagrado je v Strasbourgu sprejela hči Alekseja Navalnega Darja, ki je bila kritična do vseh tistih, ki so pripravljeni pragmatično ugoditi zahtevam diktatorjev.

Predsednik Parlamenta David Sassoli, ki je pohvalil pogum Navalnega, je tudi spet pozval k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi. Že v resoluciji, sprejeti januarja letošnjega leta, so evro-parlamentarci zahtevali izpustitev Alekseja Navalnega in tudi vseh, ki so bili zaprti zaradi protestov proti njegovi aretaciji. Poleg tega so pozvali države EU, naj uvedejo bistveno strožje sankcije proti Rusiji in te pozive so nato ponovili še aprila letos.

Sicer pa je trend, po katerem se gibljejo predsednik Parlamenta EU in vodje političnih skupin, ki med finalisti nazadnje odločajo o prejemniku narade, zelo jasno prepoznaven. Od leta 2017 do danes so namreč nagrade dobili nasprotniki vladnih politik iz Venezuele, Kitajske, Belorusije in kar dvakrat Rusije. Manjkata torej le še Severna Koreja in Kuba, pa bo ‘komunistični’ seznam popoln.

Medtem pa so na primer letos brez nagrade ostale ženske iz Afganistana, ki zaradi protestov proti Talibanom vsak dan tvegajo svoja življenja. Lani so le teden dni pred razglasitvijo umorili enega od finalistov – Arnolda Joaquína Morazán Eraza, okoljevarstvenika iz Hondurasa, tudi finalistka iz leta 2019 – brazilska politična aktivistka in borka za človekove pravice Marielle Franco – je bila brutalno umorjena še pred nominacijo…

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.