Več kot 40 let opazovanj svetovnih koralnih grebenov razkriva nevaren vzorec. Korale po velikih vročinskih valovih še vedno kažejo izjemno sposobnost okrevanja, vendar jih naslednji udarec doseže vse hitreje. Prav pomanjkanje časa postaja eden največjih razlogov za skrb.
Živi in pobeljeni deli koralnega grebena razkrivajo posledice vse večjega pritiska na občutljive morske ekosisteme. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
21 milijonov opazovanj razkrilo veliko sliko
Dogajanje pod morsko gladino je težko razumeti iz nekaj let meritev ali spremljanja posameznega grebena. Tokrat imajo raziskovalci pred seboj bistveno širšo sliko: več kot štiri desetletja podatkov z več tisoč lokacij po svetu.
Novo poročilo Global Coral Reef Monitoring Network (GCRMN) temelji na 21,1 milijona opazovanjih iz 87.299 raziskav na 36.886 lokacijah koralnih grebenov. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo več kot 600 partnerjev, rezultat pa je najobsežnejša globalna ocena stanja koralnih grebenov doslej.
Ko so raziskovalci primerjali desetletja meritev, se je pokazal jasen dolgoročni premik. Povprečna globalna pokritost s trdimi koralami je v referenčnem obdobju med letoma 1980 in 2009 znašala 30,2 odstotka, med letoma 2020 in 2024 pa 27,3 odstotka. To predstavlja približno 9,5-odstotni relativni upad.
Pri tem je pomembna razlika: podatek ne pomeni, da je v štirih desetletjih izginilo 9,5 odstotka vseh koralnih grebenov na Zemlji. Gre za relativno zmanjšanje ocenjene pokritosti s trdimi koralami glede na referenčno raven.
Po vsakem velikem beljenju sledi padec
Še bolj zgovoren od globalnega povprečja je vzorec velikih dogodkov beljenja. Po prvem globalnem beljenju v letih 1998 in 1999 je sledil približno 6,5-odstotni relativni padec pokritosti s trdimi koralami. Po dogodku 2010–2011 je znašal okoli 9,9 odstotka, po beljenju 2016–2017 okoli 6,6 odstotka, po dogodku 2023–2024 pa približno 8,9 odstotka.
Korale so se z vročino in drugimi motnjami srečevale že dolgo, toda ritem se spreminja. Veliki dogodki prihajajo dovolj pogosto, da lahko nov vročinski val prizadene greben, še preden se je ta povsem pobral po prejšnjem.
GCRMN opozarja, da so globalni dogodki beljenja zdaj približno pet do šest let narazen. Če se bo takšna pogostost nadaljevala, raziskovalci pričakujejo nadaljevanje dolgoročnega upadanja.
Med slabimi številkami tudi pomemben preobrat
Dolga časovna vrsta pa ne pripoveduje samo zgodbe o izgubah. Med letoma 2017 in 2019 se je po predhodnem velikem beljenju globalna pokritost s trdimi koralami relativno povečala za približno šest odstotkov. Gre za pomemben znak, da sposobnost obnove ni izginila.
Prav to dvojno sliko izpostavlja tudi National Geographic. Veliki vročinski dogodki lahko povzročijo občutne izgube, toda v ugodnejših obdobjih se korale lahko ponovno razrastejo. Današnja težava zato ni samo v tem, kako močan je posamezen udarec, temveč tudi v tem, kako hitro pride naslednji.
Na stanje grebenov obenem ne vpliva samo temperatura morja. Slaba kakovost vode, čezmeren ribolov in razvoj obale lahko zmanjšujejo njihovo odpornost. Tudi precej manj očitni vplivi imajo posledice: nedavna raziskava je pokazala, kako lahko hrup motornih čolnov vpliva na mlade koralne ribe, saj lahko spremeni njihovo odzivanje na plenilce.
Majhen del oceana, od katerega je odvisno ogromno življenja
Koralni grebeni zavzemajo manj kot 0,2 odstotka oceanskega dna, vendar zagotavljajo življenjski prostor najmanj četrtini vseh morskih vrst. Njihov pomen sega tudi daleč onkraj narave – povezani so z ribištvom, turizmom, prehransko varnostjo in zaščito obal.
Tudi zato ena sama globalna številka ne pove celotne zgodbe. Med desetimi regijami, ki jih spremlja GCRMN, štiri dolgoročno izgubljajo pokritost s koralami, štiri glede na referenčno obdobje nimajo neto spremembe, dve pa beležita rast. Nekateri grebeni se torej držijo bistveno bolje od drugih.
Te razlike so pomembne tudi za prihodnost. Omejevanje segrevanja oceanov ostaja ključno, vendar lahko boljša kakovost vode, trajnostno upravljanje ribolova in zmanjševanje drugih lokalnih pritiskov povečajo možnosti, da greben preživi naslednje obdobje ekstremne vročine.
Po več kot 40 letih meritev zato zgodbe koralnih grebenov ni mogoče skrčiti na preprosto trditev, da izginjajo. Grebeni še vedno dokazujejo, da se znajo vrniti. Vprašanje je, ali jim bodo vse toplejši oceani med enim in drugim udarcem pustili dovolj časa.