Agencija Republike Slovenije za okolje je včeraj objavila Letno poročilo o kakovost zraka v Sloveniji. Sicer obsežno poročilo pa ni za leto 2025, ki se pravkar končuje, ampak za lansko leto 2024. Analiza kažejo, da je bila lani kakovost zraka v Sloveniji večinoma znotraj zakonskih mejnih vrednosti, čeprav je v hladnih mesecih in ob prometnih cestah zrak še vedno onesnažen.
Merilne naprave Agencije RS za okolje (foto: ARSO/gov.si)
Letno poročilo o kakovost zraka v Sloveniji za leto 2024 kaže, da skupno stanje ni slabo, so pa ponekod po državi ob določenih vremenskih razmerah zakonsko dopustne meje onesnaženja vseeno lahko prekoračene. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) pravi, da je bil statistično gledano lani zrak v Sloveniji celo malo slabši kot v letih pred tem in sicer pretežno zaradi prašnih delcev PM10 – tistih manjših od 10 mikrometrov.
ARSO je namreč za merilna mesta Ljubljana Center, Črnomelj in Črna na Koroškem zaznala preseženo dovoljeno število dni s previsokimi vrednostmi. Vzroki za to so bili cestni promet, kurjenje v neučinkovitih pečeh in puščavski prah, ki so ga vremenske razmere večkrat prinesle nad Slovenijo. Do tega je prihajalo v zimskih mesecih, ko se onesnažen zrak zaradi meteoroloških razmer težko razredči.
»Manjši delci (PM 2,5 – manjši o od dveh mikrometrov), ki lažje pridejo globoko v pljuča, so bili na letni ravni povsod znotraj mejnih vrednosti. V Črnomlju pa smo izmerili zelo visoke vrednosti v primerjavi z drugimi kraji. Na dveh mestih (Celje bolnica in Črnomelj) je bila previsoka tudi vrednost benzo(a)pirena – to je škodljiva snov, ki nastaja zlasti v kurilni sezoni. Prisotnost težkih kovin (arzen, nikelj, kadmij, svinec) je bila pod mejnimi vrednostmi.
Vrednosti ozona so bile v letu 2024 večinoma nižje kot leto prej,« so zapisali v analizi ARSO. Glede ozona so dodali, da sicer rizične vrednosti niso bile presežene, a so bile poleti najvišje vrednosti ozona vseeno previsoke in zato moteče za zdravje, na primer na merilnih postajah v Kopru, Otlici in na Krvavcu. Podobno so bili dušikovi oksidi (iz prometa in industrije) pod mejnimi vrednostmi, v centru Ljubljane pa le tik pod dovoljeno letno mejno vrednostjo.
Ravni nekoč bolj prisotnega žveplovega dioksida ter ogljikovega monoksida in benzena so v letu 2024 ostale precej pod predvidenimi mejnimi vrednostmi. Strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje so še potrdili, da se je prisotnost kislin in težkih kovin v padavinah v primerjavi s povprečji EU gibala od nizkih do srednje visokih ravni.
Zaključek iz Letnega poročila o kakovost zraka v Sloveniji za leto 2024 se tako glasi, da je bila lani kakovost zraka v Sloveniji večinoma znotraj zakonskih mejnih vrednosti, čeprav je v hladnih mesecih in ob prometnih cestah zrak še vedno onesnažen. Zato priporočajo, da se še naprej zmanjšujejo izpusti iz ogrevanja in prometa.