Tik pred prvomajskimi prazniki je prišlo do odprave prav posebnih sankcij. Ni šlo namreč za mednarodne sankcije proti Rusiji, Iranu, Venezueli, Severni Koreji, itd., ampak za kitajske sankcije, ki so bile uperjene proti poslancem Evropskega parlamenta in njihovim družinam.

Uradni obisk vrhov EU na Kitajskem decembra 2023 (foto: DarioPignatelli/FB Council of the EU)

 Kitajska je že 22. marca 2021 uvedla sankcije proti 10 posameznikom in 4 subjektom iz EU, vključno s 5 poslanci Parlamenta EU, s celotnim parlamentarnim pododborom za človekove pravice ter tudi člani njihovih družin. Najbrž je šlo za odgovor na stališča EU zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem. Sankcije, ki so tem osebam prepovedale vstop na kitajsko ozemlje, so Parlament EU pripeljale do tega, da je prekinil ves uradni dialog s Kitajsko.

Šele septembra leta 2024 si je Kitajska začela prizadevati za ponovno vzpostavitev komunikacije in po vrsti srečanj na različnih ravneh so se Kitajci sedaj le premislili. »Naši parlamentarni odbori morajo imeti možnost razpravljati o evropskih interesih s svojimi kitajskimi kolegi brez strahu pred posledicami. Naš odnos s Kitajsko ostaja zapleten in večplasten. Najboljši način za to je sodelovanje in dialog.

Kot predsednica je moja odgovornost zagotoviti, da lahko vsak poslanec tega parlamenta svobodno in brez omejitev izvaja svoj mandat,« je odločitev kitajskih oblasti komentirala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Ni dvoma, da bo Parlament EU ostal zagovornik univerzalnih človekovih pravic in temeljnih vrednot po vsem svetu, a si bo istočasno prizadeval za načelno in jasno sodelovanje z globalnimi partnerji.

Morda bodo sedanje, zaradi ameriških tarif zaostrene razmere v svetovni trgovini celo pripomogle k bolj konstruktivnemu dialogu med EU in Kitajsko. Vendar pa  med Kitajsko in EU glede spoštovanja temeljnih človekovih pravic kitajskih državljanov, še posebej glede Ujgurov, Tibetancev in prebivalcev Hongkonga, še vedno obstajajo precejšnja razhajanja.