Delegacija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za naravne vire in prostor je obiskala Slovensko Istro, da bi se na lastne oči prepričala o razmerah za namakanje kmetijskih zemljišč. Obiskala je vse tri največje lokalne vodotoke in preverjala možnosti za izboljšave.

Reka Badaševica ima najmanj 5 km urejene struge z več ‘bazeni’ (foto: SJ)

Lanska huda suša in posledična kriza s pitno vodo v Slovenski Istri je pokazala, da občine Ankaran, Koper, Izola in Piran nujno potrebujejo nov vir pitne vode. Poleg tega pa se je izkazalo, da bo potrebno zagotoviti tudi dodatne količine vode za namakanje kmetijskih zemljišč. Prav zato je skupna delegacija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) včeraj obiskala Slovensko Istro.

Delovni obisk se je začel ob reki Rižani, kjer so si prisotni ogledali t.i. ‘mehke jezove’ na reki in pogovorili z lokalnimi kmeti, ki predvsem poleti potrebujejo dodatne vodne količine za namakanje. Nato je bilo na vrsti akumulacijsko jezero v Vanganelu, kjer se pričanja kamnita struga, ki se kilometer nižje združi z reko Badaševico. Na tej reki, katere struga je urejena vse do izliva v morje, je že desetletja zgrajena vrsta ‘bazenov’, ki pa danes niso  učinkovito izkoriščani.

Nato so državni funkcionarji obiskali še tretji večji lokalni vodotok – reko Dragonjo. Tam sicer struga ni urejena, zato bi veljalo razmišljati v tej smeri, poleg tega pa je ponekod dovolj prostora, da bi se lahko izgradil večji zadrževalnik vode. Obisk se je zaključil v kmetijsko razvojnem centru Purissima Kmetijske zadruge Agraria Koper, kjer za rastlinjake uporabljajo svoje zadrževalnike vode. Namakanje je v Slovenski Istri dobro razvito, a je zaradi klimatskih ekstremov potrebno posodobitve.

»Ureditev namakanja in namakalnih sistemov je ena od glavnih prioritet ministrstva. Za izgradnjo bodo v projektnem obdobju 2022–2023 namenjena sredstva Podnebnega sklada, v okviru katerega bo izpeljan projekt ‘Vzpostavitev in sanacija zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč’,” je ob obisku dejal državni sekretar z MKGP Darij Krajčič. Podnebni sklad je sicer v upravljanju Ministrstva za okolje, podnebje in energetiko (MOPE).

Ne glede na to pa je tudi državni sekretar z MNVP Matej Skočir med obiskom zagotovil, da je vodooskrba Slovenske Istre (in tudi kraškega zaledja) ena od prioritet tega ministrstva. Nedvomno so se tokrat državni organi aktivirali dovolj zgodaj, da bi bi se lahko še pred letošnjim poletjem kapacitete za namakanje vsaj malce povečale.