Z Generalnega direktorata za energijo pri Evropski komisiji so sporočili, da je komisar Dan Jørgensen v Bruslju včeraj gostil dialog s predstavniki jedrske industrije, kjer so razpravljali o priložnostih in težavah tega sektorja v EU, oziroma o sedanjih razmerah in načrtih za bližnjo prihodnost.
Atomska centrala v francoskem Tricastinu (foto: pxhere.com)
Še pred nekaj leti je atomska energija veljala za veliko zlo, marsikje so pred jedrskimi električnimi centralami potekali protesti ekologov in zaskrbljenih državljanov, nekatere države pa so se odločile kar za popolno ukinitev pridobivanja električne energije iz nuklearnih reaktorjev. Nemčija je tako aprila leta 2023 zaprla zadnjo iz serije nukleark… Medtem pa so se razmere na svetovnem in še posebej evropskem energetskem trgu bistveno spremenile.
Ruska vojaška intervencija v Ukrajini je prekinila dobavo s poceni ruskim plinom, zato se je EU nenadoma znašla s precej manj možnostmi za izbiro, kako uporabnikom zagotoviti dovolj energije po znosnih oz. po ne pretirano visokih cenah. Kar naenkrat je postala jedrska energija spet zelo privlačna, sploh zaradi ekonomskega vidika. Evropski komisar Dan Jørgensen je tako v Bruslju včeraj gostil dialog s predstavniki jedrske industrije.
»Kot je bilo napovedano v ‘Akcijskem načrtu za dostopno energijo’, Komisija EU pripravlja posodobljeni jedrski ilustrativni program (PINC), ki bo predstavil celovit pregled stroškov in naložbenih potreb, ki zajemajo celoten življenjski cikel jedrskih objektov po vsej EU. To srečanje je bilo ključna priložnost za izmenjavo informacij s sektorjem, tudi o njihovih naložbenih potrebah.
Dialog se je dotaknil tudi varnega razvoja in uvajanja malih modularnih reaktorjev (SMR) po vsej EU, saj želi Komisija omogočiti njihovo uvedbo do začetka tridesetih let 20. stoletja,« so pojasnili z Generalnega direktorata za energijo pri Komisiji EU ter napovedali, da bo v skladu s pravico držav članic EU do izbire svojega ‘miksa’ energetskih virov jedrska energija tudi pomembno vlogo pri elektrifikaciji in razogljičenju energetskega sistema EU.
Pri tem naj bi približno polovica držav članic EU načrtovala uporabo jedrske energije za razogljičenje in za zanesljivost oskrbe z električno energijo, kot je bilo že določeno v posameznih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Tudi v Sloveniji naj bi v naslednjih letih pričeli graditi drugi reaktor Nuklearne elektrarne Krško.