Naslovnica Svet & EU Izoblikovanje nove skupne evropske strategije za trajnostno pridelavo hrane

Izoblikovanje nove skupne evropske strategije za trajnostno pridelavo hrane

Avtor: Spletno Uredništvo

Pandemija koronavirusa je mnoge države prisilila k treznemu razmisleku o svojih prioritetah. Tako so tudi na nivoju Evropske komisije prišli do spoznanja, da je potrebno dodelati skupno strategijo za trajnostno pridelavo hrane, saj je le-ta pomembna tudi zaradi zaščite okolja, zdravja prebivalstva, samozadostnosti in donosnosti kmetovanja.

Izoblikovanje nove skupne evropske strategije za trajnostno pridelavo hranePrehrambni sistem v Evropski uniji bi moral tudi po zaslugi nove skupne strategije postati precej bolj odporen na vse hujše naravne ujme in tudi na morebitne nove zdravstvene krize (foto: Sven Hilker/pixabay.com)

 

Evropska komisija je pred dnevi predstavila novo strategijo, ki so jo poimenovali ‘Od vil do vilic’. Prek novosti želijo pristojni izoblikovati takšen trajnostni prehranski sistem EU, da bo slednji hkrati zagotovil primerno kakovost hrane, zdravje ljudi in zaščito naravnega okolja ter omogočil kmetovalcem dostojno življenje. Strategija je kompleksna, saj bo posegla na celo vrsto različnih področij.

»Strategija pomeni osnovo za več zakonov, ki jih bo predlagala Komisija in bodo urejali področja, kot so prenova evropske zakonodaje glede pesticidov, nova pravila glede dobrobiti živali, urejanje odpadkov hrane, preprečevanje s hrano povezanih goljufij, označevanje hrane, pobuda glede izpustov ogljika na področju kmetijstva in reforma kmetijskega sistema Evropske unije,« sporočajo s Komisije EU.

Za naslednje desetletno obdobje do leta 2030 naj bi bili tako osrednji cilji skupne strategije držav Evropske unije, da bi se uporaba in ‘tveganost’ pesticidov zmanjšala za 50%, da bi uporaba umetnih gnojil upadla za vsaj 20%, da bi se nivo prodaje antimikrobnih sredstev za živino in akvakulturo znižal za 50 %, obenem pa naj bi se za organsko kmetovanje zagotovilo vsaj 25 % vseh pridelovalnih površin.

»Strategija izpostavlja, da moramo spremeniti naš način proizvodnje, nakupov in porabe hrane, če želimo izboljšati vplive na okolje in prispevati k blaženju podnebnih sprememb, obenem pa bomo z bolj pravičnimi pogoji in odpiranjem novih poslovnih priložnosti lahko izboljšali možnosti za vse gospodarske akterje v prehrambni verigi,« so še pojasnili z Evropske komisije.

Posredovali pa so tudi podatke lanske statistične raziskave Eurobarometer, po katerih so za državljane EU pri nakupovanju hrane najbolj pomembni poreklo (53 %), cena (51 %), varnost hrane (50 %) in okus (49 %). Kar 66 odstotkov vprašanih anketirancev pa je potrdilo, da je spremenilo svoje običaje, zatem ko je izvedelo za tveganja v zvezi s varnostjo določene hrane.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.