Komisarka za širitev EU Marta Kos danes zaključuje dvodnevni obisk Ukrajine, kjer je razpravljala o priključitvi države v EU. Pred obiskom so s Komisije EU kot ključni področji pogovorov navedli razvoj pravne države in prizadevanja za obnovo vse bolj razrušene države, a sta interna korupcija v vrhovih ukrajinskih oblasti in stopnjevanje ruskih bombardiranj trenutno zelo visoki oviri za želje EU.
Komisarka Marta Kos med oktobrskim obiskom Ukrajine (foto: FB EU Enlargement & Eastern Neighbourhood)
Želje po čimprejšnji priključitvi Ukrajine med države članice EU so po ruski invaziji februarja leta 2022 precej močnejše. Da bi se procedure pospešile, je včeraj Evropska komisarka za širitev Marta Kos znova obiskala to državo in opravila več pogovorov, danes pa je v Lvovu prisostvovala neformalnem srečanju ministrov držav članic EU, kjer so z ukrajinskimi gostitelji prav tako razpravljali o priključitvi države v evropsko družino.
Med tem dvodnevnim obiskom je komisarka iz Slovenije najprej obiskala neimenovano termoelektrarno, ki je bila kot številni drugi energetski objekti v državi večkrat tarča napadov Rusije. Tudi današnji ministrski sestanek je potekal v Lvovu, kjer so v zadnjih dneh najbrž doživeli precej manj izpadov električne energije kot v prestolnici Kijevu, ki je nenehno tarča ruskih nočnih napadov na infrastrukturne in še posebej energetske objekte.
Neimenovana termoelektrarna se sicer pravkar obnavlja s podporo EU in Ukrajinskega sklada za podporo energetiki. EU si močno prizadeva za okrepitev energetske odpornosti Ukrajine na številnih različnih področjih, kar pa je sredi vojaških spopadov zaradi ruske premoči v zraku zelo težko izvedljivo. Tudi morebitno premirje ne bo veliko spremenilo, če mu ne bo sledil trajen mir.
Drugo ključno področje za približevanje Ukrajine k vstopu v EU je razvoj pravne države. »Marta Kos se je skupaj s podpredsednikom ukrajinske vlade za evropske in evroatlantske integracije Tarasom Kačkom in podpredsednikom ukrajinskega parlamenta Oleksandrojem Korniyenkom sestal z ukrajinsko civilno družbo, da bi razpravljali o politiki širitve EU in vlogi civilnih akterjev pri ohranjanju reformnih prizadevanj,« so pojasnili s Komisije EU.
Sledil je še sestanek s podpredsednikom vlade Tarasom Kačkom, kjer je bilo govora o reformah, ki so potrebne za pristop Ukrajine k EU. Danes pa se je po spominski slovesnosti za padle ukrajinske branilce komisarka pridružila neformalnemu sestanku Sveta EU za splošne zadeve v Lvovu, kjer se je s Kačkom in z dansko ministrico za evropske zadeve Marie Bjerre udeležila razprav o stanju pristopnih pogajanj.
Približevanje Ukrajine k vstopu v EU pa najbrž bolj kot vsi ruski napadi ovira interna korupcija v vrhovih ukrajinski oblasti. Letos so se namreč v korupcijskih škandalih znašli tesen sodelavec predsednika Volodimirja Zelenskega Timur Mindich, vodja predsedniškega urada Andriy Yermak, minister za pravosodje Herman Haluščenko, bivši obrambni minister Rustem Umerov in nekdanji podpredsednik vlade Oleksij Černišov.
Medtem, ko Ukrajince na silo mobilizirajo in pošiljajo umirati na fronto, si torej njihovi vrhovni politiki polnijo žepe z denarjem. Pri tem ni tako problematično, da veliko tega denarja prihaja iz EU, ampak dejstvo, da denar ne pride do tistih, ki bi ga najbolj potrebovali, pa naj bodo to vojaki na fronti ali ukrajinski civilisti v zaledju. Organi EU teh korupcijskih afer običajno uradno niti ne omenjajo, tudi beseda transparentnost se je nekam skrila…