Danes poteka vrh EU, na katerem bodo voditelji držav skušali doseči dogovor o prihodnjem proračunu. Poudarek je na besedi poskušali, saj poslanci kakšnega otipljivega napredka niti ne pričakujejo. Proračun bo najbrž v letu 2020 ena od ključnih tem v EU, saj gre za velik kup denarja, posamezne države in tudi strukture EU pa proračunske prioritetne postavke vidijo na zelo različne, pogosto tudi diametralno nasprotne načine.   

Po zadnji raziskavi javnega mnenja Eurobarometer si Evropejci najbolj želijo skupnega in odločnega ukrepanja EU na področju mednarodnih izzivov, kot so boj proti terorizmu in podnebne spremembe, za kar pa je seveda potrebo prav tako zagotoviti sredstva v naslednjem proračunu (foto: FB Parlament EU)

 

Pogajalci Evropskega parlamenta, ki so zadolženi za področje proračuna, javno pozivajo evropske voditelje k dosegu dogovora o tem, kako naj bi bil izoblikovan proračun EU v obdobju med letoma 2021 in 2027. Ker je do izteka trenutnega večletnega proračunskega obdobja ‘le’ še leto dni, ‘evropski’ postopki so znani po svoji dolgotrajnosti oziroma počasnosti, je tudi Parlament EU danes priznal, bi bilo zelo dobro, če bi države na dvodnevnem proračunskem vrhu ta teden dosegle vsaj minimalni napredek.

»Če bo sprejemanje večletnega proračuna unije trajalo dlje časa, je lahko ogroženo izvajanje ključnih programov EU, kar bo negativno vplivalo na gospodarstvo in lahko vodi tudi do zmanjševanja delovnih mest. Evropski parlament in Evropska komisija sta na dogovor o večletnem proračunu z državami članicami sicer pripravljena že od leta 2018,« so pojasnili s Parlamenta EU, kjer upajo da bodo države članice določile vsaj časovnico za potrjevanje proračuna v prihodnjem letu.

»Ne pozabimo, da so te odločitve ključne za prejemnike sredstev evropskega proračuna. Gre za študente, mala in srednja podjetja, občine in lokalne samouprave, univerze, kmete. Voditelji držav se morajo zavedati te odgovornosti,« je potarnal poljski poslanec iz vrst EPP Jan Olbrycht, ki je obenem tudi en od pogajalcev Evropskega parlamenta na področju proračunskih izdatkov. 

Parlament EU bi sicer rad, da bi bil proračun po letu 2020 zmožen podpirati ključne politične prioritete, kot so vlaganje v raziskave in razvoj in boj proti podnebnim spremembam, hkrati pa zagotoviti izvajanje ključnih politik EU, kot sta kmetijstvo in pomoč revnejšim regijam. »Če želimo narediti nekaj dobrega za evropske državljane, moramo sprejeti robusten sedemletni proračunski okvir.

Tega ne bomo dosegli z dodatnimi rezi na področju migracij, skupaj z zmanjšanjem sredstev kmetijske in kohezijske politike, ki ga je predhodno že predlagala Evropska komisija. Upam, da bodo voditelji države take predloge zavrnili,« pa je nedavni finski predlog zavrnila portugalska evropska poslanka Margarida Marques (S&D), prav tako proračunska poročevalka. 

Drugo večje razhajanje med Parlamentom EU in drugimi evro-strukturami, kot sta Komisija in Svet EU bo najbrž glede prihodkov v proračun EU. Parlament bi rad spremenil davčno zakonodajo tako, da bi EU pridobila več lastnih virov prihodkov, kot na primer obdavčitev digitalnih multinacionalk, prihodki iz sistema za trgovanje z emisijami ali davek na plastiko. S takimi viri prihodkov bi sicer razbremenili države članice, ki bi tako v evropski proračun lahko plačevale manj denarja, iz njega pa dobile več sredstev.

Toda na drugi strani bi nove obdavčitve za gospodarske subjekte pomenile zmanjšanje zaslužkov, kar je za lastnike vedno zelo težko prebavljivo. Lobisti v Bruslju bodo tako v naslednjih mesecih zagotovo imeli veliko dela…