Po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije ima že 93% slovenskih gospodarskih družb v državi velike težave v poslovanju. Zato so izračunali, da bi slovensko gospodarstvo potrebovalo od 2 do 4 milijarde evrov, če želi prebroditi vse izzive, ki ga čakajo v naslednjih mesecih.

Vlada RS bo morala potegniti prave poteze, da bi se preprečila globoka gospodarska in socialna kriza (foto: pexels.com/pixabay.com)

Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je pred dnevi izpeljala anketo med slovenskimi gospodarskimi subjekti, rezultati pa so pokazali, kako resna je kriza, ki jo je povzročila pandemija. Zaradi upada povpraševanja, motenj v proizvodnji, pretrganih dobaviteljskih verig in zdravstvenih ukrepov je kar 93% anketiranih subjektov (gre za mikro podjetja, MSP, velika podjetja) že zaznalo večje težave pri svojem poslovanju.

»Kar 40 odstotkov jih ocenjuje, da se bo zaradi motenj v poslovanju zaradi koronovirusa prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov, 18 odstotkov meni, da se bo znižal vsaj za 50 %, 18 odstotkov pa, da se bo prodaja v marcu znižala vsaj za 30 %. Večje težave izpostavljajo mikro in mala podjetja, kjer jih kar polovica ocenjuje, da se jim bo prihodek v marcu 2020 zmanjšal za več kot 70 odstotkov.

Po trenutni oceni več kot polovica anketirancev pričakuje zmanjšan obseg poslovanja za 3 do 6 mesecev, kar 32 % pa meni, da bo takšen obseg poslovanja trajal več kot 6 mesecev,« so pojasnili na GZS. Po dosedanjih predvidevanjih naj bi zdravstvena kriza trajala približno poltretji mesec. Če bi se ta rok v primeru Slovenije izkazal za točnega, bi se izredno stanje lahko končalo sredi maja.

GZS je svoje predloge za protiukrepe že posredovala Vladi RS in MGRT, saj bodo odločitve, ki naj bi jih Vlada RS sprejela jutri, odločilne za naslednje mesece. Od Vlade RS bo najbolj odvisno, kako huda bo gospodarska kriza, koliko časa bo trajala in kakšne negativne stranske učinke bo imela na družbeno sfero. Slovensko gospodarstvo naj bi po ocenah GZS potrebovalo sredstva v razponu med 2 in 4 milijardami evrov za ukrepe na področju likvidnosti, s čemer bi se ohranilo največ delovnih mest.