Evropska komisija je objavila letno poročilo o evropskih malih in srednjih podjetjih (MSP). V poročilu ugotavlja, da evropski MSP-ji še naprej močno okrevajo, njihov prispevek k rasti v smislu dodane vrednosti in zaposlenosti pa je večji od pričakovanega.
Skupni predznak je pozitiven, a se uspešnost MSP med državami EU razlikuje (foto: pixabay.com)
V šestih državah Evropske skupnosti so v malih in srednjih podjetjih (MSP) lani še vedno ustvarili manjšo dodano vrednost kot leta 2008, so sporočili z Evropske komisije. Število hitrorastočih podjetij v EU se je med letoma 2014 in 2016 zaradi gospodarskega okrevanja povečalo za 24 %, vendar je dve tretjini teh podjetij prihajalo le iz šestih držav, tj. Nemčije, Združenega kraljestva, Španije, Francije, Italije in Poljske.
Obeti za leti 2018 in 2019 ostajajo pozitivni, a zaradi nerešenih razmer v mednarodni trgovini tudi negotovi. Internacionalizacija MSP-jev se še naprej povečuje. Izvoz blaga MSP-jev se je od leta 2012 povečal za 20 %. Enotni trg ostaja pomemben za evropske MSP-je, saj predstavlja 70 % vrednosti izvoza MSP-jev, 80 % izvoznih MSP-jev pa prodaja svoje izdelke v drugih državah EU. Gospodarska vloga posrednega prispevka MSP-jev izvozu je pogosto podcenjena.
Internacionalizacija MSP-jev je odvisna od strateških odločitev, na katere lahko odločilno vpliva podpora politike. Mednarodno širitev podjetij, ki ne izvažajo, bi bilo mogoče dodatno spodbuditi s podpornimi ukrepi. Slovenska MSP ustvarijo 65,1 % dodane vrednosti in 73,4 % delovnih mest v nefinančnem sektorju gospodarstva, kar presega povprečje EU (56,8 % oziroma 66,4 %), vendar je letna produktivnost skoraj za četrtino nižja od povprečja EU.
Med letoma 2013 in 2017 so MSP-ji v nefinančnem sektorju gospodarstva močno zrastli: dodana vrednost MSP-jev se je povečala za 33,4 %, zaposlenost pa za 5,6 %, kar močno presega dosežke velikih podjetij na tem področju. V obdobju 2016–2017 je rast dodane vrednosti znašala 8,8 %, kar je najvišje letno povečanje od finančne krize leta 2008. V istem obdobju se je zaposlenost povečala za 2,9 %, kar je ravno tako najvišje povečanje od krize.
Obeti za MSP-je ter nefinančni sektor gospodarstva kot celoto v Sloveniji ostajajo pozitivni. Dodana vrednost MSP-jev naj bi se v obdobju 2017–2019 povečala za 11,6 %, zaposlenost pa za 0,6 %. Komisija je letno poročilo o MSP-jih objavila v času skupščine MSP, ki od 19. do 21. novembra 2018 poteka v Gradcu v Avstriji.
Skupščina MSP je najpomembnejši dogodek za MSP-je v Evropi in vedno poteka v času v času ‘evropskega tedna MSP’, ki je vseevropska kampanja Komisije, namenjena spodbujanju podjetništva v Evropi. Komisija za naslednji večletni proračun predlaga, da se MSP-jem nameni 4 milijarde evrov podpore, da bodo lahko v celoti izkoristila dobro delujoči notranji trg. Nadaljnji 2 milijardi evrov iz sklada InvestEU pa bosta tem podjetjem zagotovili še dodatne možnosti.