Evropska komisija je pravkar predstavila svoj akcijski načrt za razvoj trajnostnega in krožnega biogospodarstva v službi evropske družbe, okolja in gospodarstva. Strategija za biogospodarstvo je del prizadevanj Komisije za delovna mesta, rast in naložbe v EU. Njen namen je izboljšati in razširiti trajnostno uporabo obnovljivih virov za reševanje globalnih in lokalnih izzivov, kot so podnebne spremembe in trajnostni razvoj.
Biogospodarstvo lahko po menju Komisije ustvari milijon novih zelenih delovnih mest do leta 2030 (foto:e c.europa.eu)
V svetu, kjer so biološki viri in ekosistemi omejeni, so potrebna prizadevanja na področju inovacij, da bi ljudi nahranili ter jim zagotovili čisto vodo in energijo. V biogospodarstvu se alge lahko spremenijo v gorivo, plastika reciklira, odpadki pretvorijo v novo pohištvo ali oblačila, industrijski stranski proizvodi pa v gnojila na biološki osnovi.
Z Evropske komisije so pojasnili, da bigospodarstvo zajema vse sektorje in sisteme, ki so odvisni od bioloških virov. Poleg tega je ta segment eden od največjih in najpomembnejših sektorjev EU, saj vključuje kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, hrano, bioenergijo in proizvode na biološki osnovi. Ima letni promet v višini okrog dva bilijona evrov in zaposluje približno 18 milijonov ljudi.
Biogospodarstvo je tudi ključno za spodbujanje rasti na podeželskih in obalnih območjih. Za trajnostno krožno biogospodarstvo so potrebna usklajena prizadevanja javnih organov in industrije. V podporo tem skupnim prizadevanjem in na podlagi treh ključnih ciljev bo Komisija leta 2019 sprejela 14 konkretnih ukrepov. Podpredsednik za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen je povedal:
„Jasno je, da je pri načinu naše proizvodnje, potrošnje in zavržkih blaga potrebna sistemska sprememba. Z razvojem našega biogospodarstva, ki je obnovljivi segment krožnega gospodarstva, lahko najdemo nove in inovativne načine za zagotavljanje hrane, proizvodov in energije, ne da bi pri tem izčrpali omejene biološke vire našega planeta. Poleg tega drugačen pristop h gospodarstvu in posodobitev naših proizvodnih modelov nista pomembna le za naše okolje in podnebje. Tu se skriva tudi velik potencial za nova zelena delovna mesta, zlasti na podeželskih in obalnih območjih.“
Komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas pa je dodal: „EU želi biti vodilna pri spreminjanju odpadkov, ostankov in zavržkov v proizvode z visoko vrednostjo, zelene kemikalije, krmo in tekstil. Raziskave in inovacije so ključnega pomena za hitrejši zeleni prehod evropskega gospodarstva in za doseganje ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.“
Za trajnostno krožno biogospodarstvo so potrebna usklajena prizadevanja javnih organov in industrije. V podporo tem skupnim prizadevanjem in na podlagi treh ključnih ciljev bo Komisija leta 2019 sprejela 14 konkretnih ukrepov. Ukrepi vključujejo razširitev in okrepitev sektorjev, ki temeljijo na rabi biomase. Komisija bo zato vzpostavila tematsko naložbeno platformo za krožno biogospodarstvo v vrednosti 100 milijonov evrov.
Želja je, da bi inovacije na biološki osnovi tako približala trgu in zmanjšala tveganja zasebnih naložb v trajnostne rešitve. Pleg tega bi radi olajšali razvoj novih trajnostnih biorafinerij v Evropi. Drugi ukrep predvideva hitro uvedba biogospodarstva v Evropi, saj imajo države članice in regije, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, velik in slabo izkoriščen potencial na področju biomase in odpadkov.
Zato bo Komisija sestavila načrt za strateško uvedbo trajnostnih prehranskih in kmetijskih sistemov, gozdarstva in proizvodov na biološki osnovi. Poleg tega bo v okviru programa Obzorje 2020 razvila instrument EU za podporo politikam s področja biogospodarstva, namenjen državam Evropske unije, za razvoj nacionalnih in regionalnih načrtov za biogospodarstvo.
Komisija bo tudi začela izvajati pilotne ukrepe za razvoj biogospodarstva na podeželskih, obalnih in mestnih območjih, na primer na področju ravnanja z odpadki ali sekvestracije ogljika v kmetijske površine. Med ukrepe sodi tudi zaščita ekosistema in razumevanje ekoloških omejitev biogospodarstva. Ekosistem se namreč danes sooča s hudimi grožnjami in izzivi, kot so rast prebivalstva, podnebne spremembe in degradacija tal.
Za reševanje teh izzivov bo Komisija na ravni EU vzpostavila sistem spremljanja napredka k trajnostnemu in krožnemu biogospodarstvu. Prav tako bo razširila bazo znanja in razumevanje posebnih področij biogospodarstva s pomočjo zbiranja podatkov ter z zagotavljanjem boljšega dostopa do njih prek Centra znanja za biogospodarstvo. Komisija bo 22. oktobra v Bruslju organizirala konferenco, na kateri bo z zainteresiranimi stranmi razpravljala o akcijskem načrtu in izpostavila stvarne proizvode na biološki osnovi.