Naslovnica Svet & EU Eurobarometer tokrat o vplivu pandemije na življenja žensk

Eurobarometer tokrat o vplivu pandemije na življenja žensk

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropski parlament je pred 8. marcem, Mednarodnem prazniku žensk, objavil rezultate posebne ankete iz serije Eurobarometer. Tokrat so se v anketi posvetili vplivu pandemije koronavirusa na življenja žensk, rezultati pa so vsaj na nekaterih področjih precej zaskrbljujoči.
Eurobarometer tokrat o vplivu pandemije na življenja žensk

Prizor z enega od zasedanj Evropskega parlamenta v prejšnjem mesecu (foto: FB European Parliament)

Parlament EU je pred Mednarodnim praznikom žensk (8. marec) opravil statistično raziskavo, v kateri so evropske ženske ocenjevale vpliv pandemije koronavirusa Covid 19 na različna področja njihovega življenja. Rezultati so pokazali, kako močno je pandemija koronavirusa negativno vplivala na zasebno in poklicno življenje žensk. Predvsem pa so ankete potrdile, da je pandemija povzročila porast nasilja nad ženskami.

O tem porastu nasilja nad ženskami so mediji poročali predvsem ob prvem valu pandemije, potem pa ne več toliko. »Tri četrtine (77 %) žensk v EU meni, da je pandemija covida-19 v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. V vseh državah, razen na Finskem in Madžarskem, tako meni več kot polovica žensk, v Grčiji in na Portugalskem pa celo 93 % oziroma 90 % žensk.

V Sloveniji je kar 83% vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo. 38 % vprašanih pa je dejalo, da je imela pandemija negativen vpliv na njihov osebni dohodek. Rezultati se gibljejo od 60 % v Grčiji do 19 % na Danskem, v Sloveniji je tako menilo 46% anketirank,« so med drugim zapisali v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta.

Pandemija pa je na ženske po podatkih te ankete negativno vplivala tudi na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk. Zanimivo je, da sedaj 21 % žensk v EU in 23 % v Sloveniji razmišlja, da bi trajno zmanjšale časovni obseg, ki ga namenijo plačanemu delu, ali pa so to tudi že storile. Poleg tega pa večina žensk meni, da so zdravstveno-preventivni ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje virusa, precej negativno vplivali na njihovo duševno zdravje.

Tako na primer približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, trdi, da so imela zaprtja šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje.

 

 

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.