Komisija EU je včeraj dorekla besedilo o zagotavljanju podpore državam članicam pri boju proti hibridnim grožnjam s strani Rusije in Belorusije, tokrat na področju ilegalnih migracij. Za povečanje varnosti na severovzhodnih zunanjih mejah EU so bolj kot besede zanimive številke in sicer bodo za nadgradnjo opreme za elektronski nadzor ter ostale izboljšave šestim državam skupno namenili 170 milijonov evrov – pa čeprav so tam lani našteli desetkrat manj prebežnikov, kot pri nas v Sloveniji.

Po podatkih Komisije EU so se letos nedovoljeni prihodi na mejo med EU in Belorusijo, še posebej na poljsko-belorusko meji, povečali za 66 % v primerjavi z letom 2023. Od tega naj bi kar 90 % ilegalnih migrantov imelo veljavno rusko študentsko ali turistično vizo. Prebežniki najprej tako brez težav vstopijo v Rusijo (ali Belorusijo), potem pa poskusijo vstopiti še v EU, pri čemer nezakonito prečkajo meje Poljske, Finske, Litve, Latvije, Estonije ali celo Norveške.

Med ilegalci je največ državljanov iz azijskih in afriških držav, ki sicer za vstop v EU ne morejo dobiti viz. Komisija EU v kontekstu dogajanja v Ukrajini tudi ta povečan pritisk ilegalcev, podobno kot kibernetske napade in energetska izsiljevanja, zaznava kot hibridno vojno, zato je tudi hitro reagirala. “Zlasti države, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, kot je Finska s svojim 1340 km dolgo mejo z Rusijo, se soočajo s težkim izzivom zagotavljanja varnosti EU in ozemeljske celovitosti.

Danes tem državam ponujamo še več podpore, vključno z dodatnimi 170 milijoni sredstev za nadgradnjo opreme za elektronski nadzor, izboljšanje telekomunikacijskih omrežij, namestitev opreme za mobilno zaznavanje in boj proti vdorom brezpilotnih letal,” je ob tem izjavila predsednica Komisije EU Ursula von der Leyen in dodala, da avtokratom ne bodo dopustili izkoriščanja vrednot EU (vključno s pravico do azila) proti sami EU.

Teh avtokratov pa ni Ursula imenovala z imenom in priimkom, čeprav je najbrž vsem jasno, o katerih dveh je govorila. Sicer pa Komisija EU ta domnevni ‘naval ‘ na svoje severovzhodne meje ne dojema le kot hibridno vojno, ampak tudi kot politično orodje za destabilizacijo evropske družbe, kot metodo za spodkopavanje enotnosti EU, kot splošno ogrožanje varnosti in celovitosti schengenskega območja ter tudi širše varnosti EU.

Tokrat bodo sredstva za nadgradnjo opreme za elektronski nadzor ter za vse ostale izboljšave razdelili med šest držav članic EU. Estonija bo dobila 19,4 milijona evrov, Finska okroglih 50 milijonov, Latvija 17 milijonov, Litva 15,4 milijona, Poljska kar 52 milijonov in Norveška 16,4 milijona evrov.

Vendar pa nekaj le bode v oči. Po podatkih portala Statista naj bi lani vzhodne meje EU ilegalno prečkalo približno 5800 ljudi, torej se je letos število dvignilo na približno 10.000. Lani je bilo v EU med 350.000 in 380.000 ilegalnih prihodov, vzhodna pot pa je bila daleč najmanj oblegana.

Po uradnih podatkih slovenske policije pa je bilo lani ilegalnih prehodov naših meja okrog 58.000, kar je torej točno desetkrat več, kot je bilo vseh v Poljski, Litvi, Latviji, Estoniji, Finski in Norveški skupaj!