Tomaž Ambrožič je sinonim za slovenski športni marketing. V zadnjih treh desetletjih je kljub majhnosti slovenskega tržišča vseskozi uspešno povezoval šport in gospodarstvo, kar se je na začetku marsikomu zdelo nemogoče. Pomembni projekti se kar vrstijo in že 22. septembra bo na vrsti druga izvedba triatlona Ironman Slovenian Istria 70.3, ki bo obsežnejša. Tam bo imel Tomaž letos malce drugačno vlogo.
Prvo vprašanje za Tomaža Ambrožiča je namenjeno prav triatlonu Ironman Slovenian Istria 70.3. Kakšna je vaša nova vloga v ekipi organizatorjev preizkušnje, kaj se je spremenilo glede na lansko prvo izvedbo?
“Ni se spremenilo prav veliko. Letos sem postal direktor podjetja BSR, ki ima licenco in pogodbo za Ironman. Do te formalne spremembe je prišlo zato, ker so določeni uradni postopki za slovenske državljane bolj enostavni. Sicer smo v ekipi smo vsi isti kot lani, vloge in zadolžitve se niso spremnile, sam se še naprej se ukvarjam pretežno z marketingom.”
Kakšen je torej letos odziv pokroviteljev, glede na uspešno lansko prvo izvedbo prestižnega triatlona Ironman na slovenskih tleh. Jih je več, jih je bilo mogoče tokrat lažje pridobit za sodelovanje?
“Lani, ko smo začeli tržit ta športni dogodek, smo poskusili podjetja nagovarjat z močjo blagovne znamke Ironman na globalni ravni. Pridobili smo kar nekaj partnerjev, ki so pristopili zraven in vsi ti, ki so sodelovali že lani, so letos podaljšali sodelovanje. Poleg tega pa smo letos pridobili še nekaj novih partnerjev in sicer so to Telekom Slovenije, zavarovalnica Generali, Slovenske železnice in Panvita. To je dokaz, da je bil lani dogodek zelo uspešen in da je bil prepoznaven v širši slovenski javnosti. V bistvu smo letos naredili velik korak naprej. Lani se je triatlon izkazal za bolj obsežnega, kot smo pričakovali, tudi finančno. Bilo je pač prvič in skupna želja je bila, da naredimo dogodek na maksimalni vrhunski ravni. To nam je uspelo, saj smo po uradni anketi med sodelujočimi tekmovalci dobili najvišje ocene. Tudi s strani mednarodnih vrhov Ironmana so potrdili, da je šlo za najbolje organiziran prvi triatlon v zadnjih letih, da je bilo vse nadstandardno dobro organizirano. Vse to pa je povezano s stroški, ki so za tako prireditev nekje med 650.000 in 700.000 evrov. In to je kar velik zalogaj. Prisiljeni smo bili torej poiskati dodatne sponzorje in smo jih tudi našli. Ironman Slovenian Istria je poseben športni dogodek, ki ne pritegne le slovenskih udeležencev, ampak se nanj gleda širše. Zavarovalnica Generali je tako na primer močno prisotna v Italiji in Avstriji, od tam pa je tudi največ tujih udeležencev slovenskega triatlona.”
Letos bo udeležencev Ironman Slovenian Istria 70.3.predvidoma še več kot lani, čeprav je prav na isti dan podobna prireditev na sporedu tudi v Severni Italiji. Ali se obeta še kakšna novost?
“Na današnji dan imamo že 100 več prijavljenih kot lani in pričakujem, da bomo že do konca meseca avgusta prišli do številke 1600 prijavljenih. Lanih je bilo sodelujočih nekaj več kot 1400, tako da smo tudi glede tega napravili lep korak naprej. Bilo bi jih še več, če ne bi bilo število prijav omejeno, poleg tega pa je tudi vodstvo franšize Ironman je lanski ‘velik’ triatlon v Reggio Emiliji spremenilo v polovičnega, kar se pri nas malce pozna pri številu prijav iz Italije. Vseeno pa so Italijani še naprej prvi glede števila udeležencev v Slovenski Istri, tako da smo vseeno zadovoljni. Drugih posebnih novosti ni, omenil bi le akcijo ‘Ironman restaurant week’, za katero se dogovarjamo z lokalnimi gostinci. V obalne občine ne prihajajo le športniki, ampak tudi njihovi spremljevalci in radi bi jim predstavili slovensko kulinariko, kar je ena od posebnosti Slovenije kot turistične destinacije.”
Vaše prvo podjetje, ki se je ukvarjalo s športnim marketingom, se je imenovalo RS-SVA, pred leti pa je iz tega nastalo vaše sedanje podjete Sport media focus. Že od 1997 ste prisotni v slovenskem športnem marketingu. Kako se je panoga v tem času razvijala in zakaj je za vas pomemen triatlon Ironman 70.3 Slovenian Istria, kot se uradno imenuje prireditev?
“Ja, že 22 let sem v športnem marketingu in v tem času se je področje športnega marketinga precej spremenilo. V tistih zečetnih letih se je na marketing v športu gledalo predvsem kot na neko aktivnost podpiranja športa – na doniranje, financiranje, oziroma sponzorstvo, predvsem s strani velikih državnih podjetij. Po krizi leta 2008 pa se je vse močno spremenilo. Danes podjetja podpirajo šport tako, da vanj vlagajo, a hočejo tudi natančno vedeti, kaj dobijo nazaj od športa. Investiranje v šport se je v celoti gledano zmanjšalo, a se je na določenih področjih celo povečalo. Naše podjetje se je vse čas prilagajalo razmeram na trgu.
Še danes se na primer veliko ukvarjamo z nogometom, lotili pa so se tudi takih projektov kot je Ironman, saj gre za na globalni ravni izjemno uspešen tržni produkt, ki na eni strani nagovarja udeležence, rekreativne športnike, na drugi sponzorje in predvsem različne destinacije po svetu. Zato smo videli potencial v Slovenski Istri, saj ni zanimiva le za rekrativce, ampak tudi kot turistična destinacija. Sicer vsa Slovenija nudi ogromno priložnosti za rekrativno kolesarjenje, plavenje, tek… Če se vrnem na Triatlon v Slovenski Istri – to je lepa priložnost za promocijo Slovenije po svetu, lani smo na primer imeli tekmovalce iz 50 držav. Ta potencial je prepoznala tudi Slovenska turistična organizacija, ki je naš največji pokrovitelj.
Ker pa je znimanje za triatlone franšize Ironman po svetu zelo veliko, se že oglašajo konkurenčne destinacije, ki bi nam rade speljale prireditev. Kot verjetno veste, smo mi triatlon prevzeli od Pule, kjer prireditev ni bila dovolj dobro organizirana. Ko se je tamkajšnja pogodba iztekla, je vodstvo Ironmana podpisalo triletno pogodbo z nami. Sedaj pa smo že začutili nov interes s hrvaške strani in sicer gre za Poreč, kjer si močno želijo, da bi nam prevzeli našo preizkušnjo. Toda mi imamo veliko razumevanje in podporo tudi strani naših obalnih občin, tako da ni bojazni, da bi jim uspelo.
Pripeljati v Slovenijo večjo skupino gostov, ki je posebna ciljna skupina, saj ima obenem ima tudi veliko kupno moč, je velik potencial. Zato sem prepričan, da bomo skupaj z obalnimi občinami še naprej razvijali ta dogodek in vsako leto naredili še kakšen korak naprej. Tudi s tekmovalnega vidika je Koper, kjer imamo start plavanja, mešano cono za kolesa in cilj zelo blizu skupaj je nekaj, kar nimajo skoraj nikjer na svetu. To je dobro tudi za gledalce in potem mesto bolj živi z dogodkom. V Puli je bil start plavanja 6 kilometrov od ciljav Areni, zato je bilo gledalcev precej manj.”
Leta 1997 ste začeli s slovensko nogometno reprezentaco in s prvo slovensko nogometno ligo, z leti pa se je zvrstila cela serija pomembnih partnerstev. Omenili bi vstop angleške, italijanske in nemške prve lige na slovenske televizijske programe leta 2000, prvo konferenco Sporto leta 2004, sodelovanje z boksarjem Dejanom Zavcem leta 2008, pa Evropsko prvenstvo v košarki leta 2013… Verjamemo, da je bil vsak projekt poseben izziv, toda, ali je kateri izstopal?
“Res je bil vsak od teh projektov zgodba zase, največji in najpomembnejši pa je bilo Evropsko člansko prvenstvo v košarki. Prvič je izstopal zato, ker je bil to absolutno navečji tovrsten dogodek, ki ga je do danes gostila Slovenija. Drugič pa zato, ker se je bila bilanca tega dogodka izjemno pozitivna – tako v finančnem smislu, kot tudi v drugih pogledih. To je bil dogodek, ki je prinesel dobiček Košarkarski zvezi Slovenije. Vsak od nas iz organizacijskega odbora je nekej prispeval v ta mozaik in na to smo ponosni. Naše podejtej oziroma agencija pa je Tam smo imeli največ dela, a smo se tudi največ naučili. V časih relativno velike krize smo uspeli prepričat številne sponzorje, ki so ta dogodek izkoristili za svoje promocijo in zbrali smo veliko sredstav, kar je na koncu prineslo pozitivno bilanco. Od ostalih projektov bi omenil začetke prenosov tujih nogmetnih lig, za katere danes vemo, kaj pomenijo v globalnem merilu. To je bil pomeben trenutek, saj smo našli pravo pot in danes ti prenosi predstavljajo enega glavnih produktov slovenskih športnih televizij. Temu ob bok pa bi postavil prvo pogodbo s 1. Slovensko nogometno ligo. Mi smo verjeli, da ima slovenska liga potencial, medtem ko so bili mnogi skeptični in so na ligo gledali zelo podcenjevalno. Danes pa so podatki o gledanosti slovenskih tekem takšni, da pogosto presegajo bolj prestiže tuje lige. Slovenski nogomet se je kot produkt dokazal. Tako kot se SNL ravije, gre v pravo smer, kar je dober znak za celotno slovensko športno-marketinško industrijo. Dodal pa bi le še to, da bomo prav v času Ironmana v našem podjetju polno zasedeni, saj skrbimo tudi za Evropsko člansko prvenstvo v odbojki, ki ga bo prav tiste dni gostila Ljubljana.”
Še zadnje vprašanje, mace hipotetično, mogoče tudi malce provokativno. Ste velik navijač londonskega Arsenala. Ali bi po vašem mnenju v časih Arsenea Wengerja Arsenal lahko osvojil več od tega, kar je osvojil, ali z drugimi besedami – bi bil kdo drug na trenerski klopi ‘topničarjev’ uspešnejši od Francoza?
“Sam sem postal navijač Arsenala prav zaradi Wengerja. Navdušil me je njegov pogled na nogomet, saj ni bi le prvi trener, ampak tudi glavni manager kluba. Njegova filozofija je bila ta, da se ne počne vsega samo zaradi rezultata. Klub je bil pod njegovim vodstvom uspešen, čeprav bi seveda na igriščih lahko osvojil še kaj več. A v današnjem nogometu ne štejejo le rezultati in osvojene lovorike. Najbrž je še bolj pomebna ‘moč’ kluba kot takega. Arsenal pred prihodom Wengerja ni sodil v krog največjih klubov na svetu, potem pa v organizacijskem smislu postal pionir na številnih področjih. Meni je bilo na primer fascinantno, kako je Arsenal sam financiral izgradnjo novega stadiona. Istočasno pa ni razsipaval denarja za nakupe zvezdniških igralcev. Določeni klubi, kot sta na primer Chelsea in City, so se z ogromnimi zapravljenimi vsotami denarja dokopali do naslovov. Arsenal pa to počne drugače. Navijaška baza Arsenala tudi zato raste. Obdobje Wengerja je bilo kljub vsemu uspešno, sam pa sem optimist tudi za prihodnost, saj mislim, da je klub na pravi poti.”