Gradnja druge cevi predora Karavanek se, vsaj na slovenski strani, odmika. To razumljivo skrbi prevsem tiste, ki tunel vsakodnevno uporabljajo iz komercialnih vzrokov. Tokrat so se prek svojih poklicnih združenj oglasili slovenski prevozniki. 

Avstrijci vrtajo že od septembra, v Sloveniji so konec novembra izločili najcenejšega in najbolj izkušenega ponudnika                                                     (foto: Salzburger Nockerl/commons.wikimedia.org)

Prevozniki v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Sekciji za prevoz blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije zaskrbljeno ugotavljajo, da se na podlagi odločitve državne revizijske komisije izgradnja druge cevi karavanškega predora vse bolj odmika. Zaradi tega so prevozniki pozvali vse pristojne državne organe in družbo DARS, da nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo izgradnjo druge cevi karavanškega predora. 

Pred predorom Karavanke se že sedaj pojavljajo daljši zastoji, saj vozniki lahko porabijo tudi do pet ur za ubogih osem kilometrov poti med Slovenijo in Avstrijo. Zastoji predstavljajo izgubljen delovni čas, ovire pri oskrbi gospodarstva, negativen vpliv na okolje ter povečano tveganje za samo varnost v cestnem prometu. Izgradnja druge cevi karavanškega predora se mora zato začeti nemudoma, pravijo prevozniki na spletnem mestu ozs.si. 

»Karavanški predor predstavlja eno od pomembnejših transportnih smeri pretoka blaga, zato vsaka ovira v pretočnosti predstavlja veliko škodo za gospodarstvo. Ne razumemo in ne pristajamo na zavlačevanje pri izgradnji tako strateško pomembnega infrastrukturnega objekta,« je ob tem dejal Peter Pišek, predsednik Sekcije za promet pri OZS.

Prvo cev predora Karavanke so sicer zgradili med letoma 1986 in 1991, vendar pa je za dvosmerni promet že malce zastarela in najbrž tudi nevarna. Na avstrijski strani so septembra letos že začeli pripravljalna dela za svoj del izgradnje druge cevi. V Sloveniji pa Državna revizijska komisija konec novembra razveljavila že zaključen razpis DARS-a in izločila že izbrano turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret. 

Zgodba pa še naprej dviguje prah, saj je bilo turško podjetje s predvideno ceno izgradnje 89,3 milijona evrov precej cenejše od preostalih osmih ponudb. Po revizijskih zahtevkih treh konkurentov so namreč niso namreč prečrtali le podjetja, ki je bilo s stališča slovenskih davkoplačevalcev najbolj poceni, ampak  obenem gre za podetje, ki je imelo med vsemi kandidati na razpisu največ izkušenj z vrtanjem predorov.