Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o Bruto domačem prozvoduza lani in za zadnje zajeto štiriletno obdobje. Rast BDP v Sloveniji v 2017 je bila 6,5-odstotna, v regiji jugovzhodna Slovenija pa precej višja (10,4-odstotna). Bruto domači proizvod se je v 2017 glede na 2016 najbolj zvišal v regiji jugovzhodna Slovenija (za 10,4 %), sledili sta ji gorenjska in obalno-kraška regija (v vsaki za 7,2 %).

V analiziranem obdobju se je dinamika rasti BDP-ja višala različno glede na posamezne regije (foto: pixabay.com). 

S Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so sporočili, da je bila enonomska rast, merjena z Bruto domačim proizvodom (BDP), v letu 2017 v Sloveniji nominalno za 6,5 % višja kot v letu 2016. V večji meri kot v celotni Sloveniji se je bruto domači proizvod zvišal v regiji jugovzhodna Slovenija (za 10,4 %), v gorenjski in obalno-kraški (v vsaki za 7,2 %), v osrednjeslovenski (za 7,0 %) in posavski statistični regiji (za 6,8 %). 

V obdobju gospodarske rasti (2014–2017) sta svoj položaj, merjen z indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca posamezne regije v primerjavi s celotno Slovenijo za isto leto, močno izboljšali obalno-kraška (za 4,7 odstotne točke) in goriška regija (za 1,3 odstotne točke), to je regiji, ki sta bili v obdobju gospodarske krize (2008–2014) med vsemi v najslabšem položaju (bili sta na zadnjih mestih).

V obdobju gospodarske rasti je svoj položaj precej izboljšala tudi jugovzhodna Slovenija (za 2,2 odstotne točke); uvrstila se je na drugo mesto, takoj za obalno-kraško regijo in pred goriško. Posavska in zlasti pomurska regija pa sta svoj položaj v tem obdobju poslabšali (pomurska regija je med gospodarsko krizo svoj položaj glede na druge regije relativno izboljšala; bila je pred vsemi regijami).

Podatki kažejo, da so svoj položaj v zadnjih štirih letih relativno hitreje izboljšale manj uspešne regije, uspešnejše regije pa napredujejo počasneje. Prav te regije je gospodarska kriza relativno močneje prizadela kot manj uspešne regije. Regionalne razlike v bruto domačem proizvodu se v povprečju počasi povečujejo V osrednjeslovenski regiji je bruto domači proizvod na prebivalca v 2017 znašal 29.371 EUR, kar je bilo za 41,1 % več od slovenskega povprečja.

Slovenski BDP na prebivalca je namreč znašal 20.815 EUR. V zasavski regiji je bruto domači proizvod na prebivalca znašal 10.910 EUR, kar je bilo malo več od polovice slovenskega povprečja. Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 88,7 odstotne točke, kar je za 1,2 odstotne točke več kot v 2016. Bruto domači proizvod na prebivalca vseh dvanajstih regij se je od slovenskega bruto domačega proizvoda na prebivalca razlikoval v povprečju za 21,7 %. 

Zaposlenost v Sloveniji narašča od 2014 in tudi v 2017 je bila višja kot v letu prej, v povprečju za 2,9 %. Po oceni nacionalnih računov so bile v kohezijski regiji zahodna Slovenija zaposlene 522.403 osebe, kar je za 3,2 % več kot v 2016. V kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa je bilo zaposlenih 465.389 oseb, kar je za 2,7 % več kot v letu prej. Med regijami kohezijske regije vzhodna Slovenija je v zvezi z zaposlenostjo izstopala jugovzhodna Slovenija.

V tej regiji se je namreč zaposlenost zvišala v večji meri kot v celotni Sloveniji (za 4,8 %). Delež sredstev za zaposlene v bruto domačem proizvodu na ravni Slovenije je znašal 49,3 % (enako kot v 2016). V kohezijski regiji zahodna Slovenija je ta delež znašal 28,3 %, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 21,0 %.  Podatki o BDP in drugih agregatih po regijah se za obdobje 2014–2016 razlikujejo od doslej objavljenih podatkov in sicer zaradi rednih letnih uskladitev s podatki na nacionalni ravni, so še sporočili s SURS-a.