Vrhovi političnih struktur EU so se kljub novoletnim praznikom oglasili s posebno skupno izjavo za javnost. Danes namreč mineva 25 let, odkar je evro postal skupna denarna valuta v enajstih državah članicah EU.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednik ‘evroskupine’ Paschal Donohoe in predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde so v skupni izjavi javnost spomnili, da je 1. januarja leta 1999 evro postal nova skupna denarna valuta za 11 držav članic EU.

Pred tem se je skupna valuta, ki pa je bila le virtualna, imenovala ECU. Danes evro uporablja približno 350 milijonov Evropejcev v 20 državah EU, najbrž pa se bo že v naslednjih letih število teh držav še povišalo. »Danes je evro nepogrešljiv del našega vsakdana, saj nam daje preprostost, stabilnost in suverenost. Poenostavil je življenje evropskim državljanom, ki lahko preprosto primerjajo cene, trgovino in potovanja.

 Omogočil nam je stabilnost, zaščitil rast in delovna mesta sredi vrste kriz. In izdaja druge najpomembnejše valute na svetu nam je dala večjo suverenost v turbulentnem svetu. Danes je podpora enotni valuti med državljani euroobmočja blizu rekordnih ravni. Toda naše delo ni končano, ker se danes soočamo z novimi izzivi, s katerimi se države ne morejo soočiti same – ljudje pa odgovore iščejo v Evropi,​« so med drugim ob tej priložnosti zapisali vrhovi EU.

Največje prepreke za stabilno finančno prihodnost EU trenutno predstavljajo dogajanje v Ukrajini, vse bolj akutna podnebna kriza, nelojalna konkurenca v globalni trgovini, zeleni in digitalni prehod, razogljičenje naših gospodarstev, varnost dobavnih verig in razvoj najsodobnejših tehnologij. Stranskih efektov dogajanja v Gazi oz. napadov na trgovske ladje v Rdečem morju pa (še) niso uvrstili med potencialno največje težave za EU.

To je nekoliko nenavadno, saj večina trgovine med Azijo in EU poteka prav prek te vodne poti, leta 2021 pa se je ob nesreči kontejnerske ladje Ever Given v Sueškem prekopu pokazalo, kako hitro lahko zaprtje tega koridorja povzroči negativne posledice za vso svetovno trgovino. V izjavi za javnost so sicer posebej poudarili, kako pomemben bo za EU t. i. ‘zeleni prehod’, saj bo že do leta 2030 vsakoletno zahteval naložbo v višini ogromnih 620 milijard evrov.

»Izgradnja pristne unije kapitalskih trgov, ki se razteza po celini za mobilizacijo zasebnih financ. Uporaba evropskih orodij in politik za krepitev naše konkurenčnosti in varnosti, na primer s krepitvijo obstoječih struktur s prenovljenimi fiskalnimi pravili in trdnejšo bančno unijo. Prebivalci Evrope vedo, da se svet spreminja. In razumejo, da je moč v enotnosti. Približno dve tretjini Evropejcev je prepričanih, da je EU trdnjava stabilnosti,” so še dodali v izjavi za javnost.