Naslovnica Svet & EU Cistercijanske krajine so prejele Znak evropske dediščine

Cistercijanske krajine so prejele Znak evropske dediščine

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropska komisija je pravkar objavila imena novih spomeniških območij z ‘Znakom evropske dediščine’. Dodeljen je tudi projektu ‘Cistercijanske krajine povezujejo Evropo’, ki združuje 17 cistercijanskih samostanov v Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem in Češkem.
Cistercijanske krajine so prejele Znak evropske dediščine

Cistercijanski red je dolga stoletja bil en naprednejših redov krščanstva (foto: pxhere.com)

Kandidaturo za meddržavni projekt ‘Cistercijanske krajine povezujejo Evropo’ je vodila Nemčija, obsega pa 6 držav in 17 monumentalnih cistercijanskih samostanov. Cistercijani so sicer ob koncu 11. stoletja nastali iz vrst Benediktincev in se v zgodovino zapisali predvsem kot izjemni arhitekti, saj so zgradili nekaj najlepših in največjih evropskih katedral v celotnem srednjem veku.

»Pot cistercijanov je dolga 6300 km, pohodnike pa popelje v neokrnjeno divjino, kulturno krajino in med kulturno dediščino. V Sloveniji sta v projekt vključena samostan Stična, ki ga zastopa Muzej krščanstva na Slovenskem, in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, ki ga zastopa Galerija Božidar Jakac,« so pojasnili z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Evropska komisija je torej med nova spomeniška območja z ‘Znakom evropske dediščine’ prav te dni uvrstila tudi projekt cistercijanskih krajin. Ta znak se sicer dodeljuje le tistim objektom, območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom in dogodkom, ki slavijo in simbolizirajo evropske ideale, vrednote in zgodovino, doslej pa je bilo razglašenih 60 spomeniških območij Znaka evropske dediščine.

Podelitev Znaka evropske dediščine novim spomeniškim območjem bo 17. aprila 2024 v Antwerpnu. Cistercijanski red se je podobno kot drugi krščanski redovi širil po vsej Evropi in tudi drugje po svetu. Menihi iz tega redu so bili pomembni, ker so širili znanje in v okolici svojih samostanov, ki so se morali preživljati sami, razvijali široke gospodarske mreže (mlini, ribogojnice, specializirane kmetije, gozdarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, trgovina…).

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.