Komisija EU je pravkar objavila najnovejše poročilo ‘Globalni energetski in podnebni obeti 2024’. V poročilu se ugotavlja, da podnebne aktivnosti skupine G20 ne zadostujejo za dosego ciljev Pariškega sporazuma, da se planet še vedno segreva, da bo potrebno že letos posodobiti cilje in se tudi precej bolj aktivno truditi, da bi jih dejansko dosegli.

Ali se bomo globalno res potrudili, ali pa nas do konca stoletja ne čaka katastrofa (foto: pxhere.com)
Poročilo ‘Globalni energetski in podnebni obeti’ izhaja že okroglih 10 let, pripravlja pa ga Skupno raziskovalno središče Komisije EU. Tudi v zadnji izdaji poročila za leto 2024 strokovnjaki ugotavljajo, da najbolj razvite države tega sveta niso na pravi poti za dosego začrtanih podnebnih ciljev. Zato so nujno potrebni dodatni ukrepi za omejitev dviga globalne povprečne temperature in za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb.
Leto 2025 bi zato moralo biti leto pospešenih podnebnih ukrepov po vsem svetu, posebej poudarjajo v novo objavljenem poročilu ‘Globalni podnebni in energetski obeti 2024 (GECO 2024)’. V njem strokovnjaki ugotavljajo, da največja svetovna gospodarstva, znana kot skupina G20, s trenutnimi politikami ne bodo dosegle cilje za omejitev globalnega segrevanja na ‘precej pod 2 °C’ do konca stoletja.
»To je v nasprotju z zavezo vseh pogodbenic Pariškega sporazuma, da bodo do konca stoletja omejile dvig povprečnih svetovnih temperatur precej pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi. Ključno je, da so se države tudi zavezale, da si bodo prizadevale omejiti dvig temperature na 1,5 °C, da bi se izognile najbolj ekstremnim učinkom podnebnih sprememb. Poročilo kaže na veliko vrzel v ambicijah za dosego tega globalnega cilja.
Poročilo pojasnjuje, da trenutne nacionalne obljube (nacionalno določeni prispevki ali NDC) in dolgoročne zaveze še vedno ne zadoščajo za omejitev segrevanja na 1,5 °C do leta 2100,« so sporočili s Skupnega raziskovalnega središča Komisije EU. Zaskrbljujoče je, da bodo svetovne emisije dosegle vrhunec že v tem desetletju, šele nato naj bi se začele zmanjševati. A tudi to ne bo zadostovalo, vsaj tako kažejo zadnje projekcije.
V skladu s trenutno veljavnimi politikami se bo planet do leta 2100 v povprečju segrel za 2,6 °Celzija. Če pa bodo države v celoti izpolnile svoje nacionalne cilje oz. prispevke (NDC), bi lahko ta dvig omejili na 2,3 °C, preko izpolnjevanja zavez o dekarbonizaciji sredi stoletja pa bi ga lahko dodatno znižali na 1,8 °C. Vendar tudi to po mnenju strokovnjakov najbrž še ne bo dovolj, saj naj bi bilo zelo priporočljivo, da se segrevanje omeji še malce nižje – na 1,5 stopinje Celzija.
Če se želi globalno segrevanje omejiti na to mejo, mora svet do leta 2035 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 56 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2022, do leta 2050 pa doseči kar 90-odstotno zmanjšanje. pri tem velja dodati, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto v svetovnih temperaturnih rekordih od leta 1850 ter da je bilo vsako od zadnjih 10 let (2015–2024) eno izmed 10 najtoplejših let v zgodovini.