V zadnjih dneh so se v najvišjih organih EU izdatno posvetili bančništvu. Medtem ko so v Parlamentu glasovali o novi predsednici Evropske centralne banke, so s Komisije EU oznanili, da je ‘Naložbeni načrt za Evropo’ po zadnjih podatkih do danes spodbudil že za 433,2 milijard evrov investicij. Za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij pa je bilo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) skupno odobrenih za 79,7 milijard evrov garancij.
V trenutku, ko dosedanji predsednik Evropske komisije Juncker odhaja s položaja, se z njegovega urada na veliko hvali bančno politiko zadnjih let (foto: europa.eu)
Evropski parlament je ta teden po tajnem glasovanju na plenarnem zasedanju podprl imenovanje Christine Lagarde za novo predsednico Evropske centralne banke (394 glasov za, 206 proti in 49 vzdržanih poslancev), Evropska komisija pa je skoraj istočasno objavila podatke o Evropski investicijski banki (EIB), katera je v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) odobrila infrastrukturne projekte z garancijami za 57,8 milijarde evrov.
Ta poteza naj bi vzpodbudila še za 262,6 milijarde evrov dodatnih naložb, Evropski investicijski sklad (EIF) pa je odobril sporazume za financiranje malih in srednjih podjetij (MSP) z garancijami za 21,9 milijarde evrov, ki naj bi spodbudile za 170,6 milijarde evrov dodatnih naložb. »Sporazumi naj bi prinesli koristi 972.000 malim in srednje velikim podjetjem. Glede na uspeh EFSI-ja sta Evropski svet in Evropski parlament že v 2017 odobrila podaljšanje njegovega trajanja s konca 2018 in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudil za 500 milijard evrov naložb,« so sporočili s Komisije.
Dodali so še, da naj prek tega naložbenega načrta ustvarili 1,4 milijona delovnih mest in tudi BDP EU naj bi se povečal za 1,3 % do leta 2020. V Sloveniji znaša skupna finančna podpora v okviru EFSI 161 milijonov evrov in naj bi mobilizirala dodatne naložbe v višini 941 milijonov evrov. Naložbeni načrt je sicer že podprl več kot 511 večjih infrastrukturnih projektov v Evropi, v Sloveniji pa tudi projekta DARS-a in Resalte. Gre za infrastrukturne projekte, financirane s kombinacijo javnih in zasebnih sredstev, zato so zastavljeni kot javno-zasebno partnerstvo.