Statistični urad republike Slovenije je na pustni dan objavil nekaj zanimivih gospodarskih podatkov, statistike o porabi mesa in za konec vse posladkal s tremi priimki.

 Največ prazničnih, karnevalskih in drugih sorodnih izdelkov za razvedrilo uvozimo iz Italije (foto: pixino.com)

Statistični urad republike Slovenije (SURS) je objavil, da je bilo lani od januarja do novembra v Slovenijo uradno uvoženih za skoraj 8 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, kot so čarovniški triki in podobno. V istem obdobju pa je slovenski izvoz tovrstnih artiklov dosegel vrednost skoraj 3 milijonov evrov. V trgovini s tovrstnimi artikli je bilo največ prometa z Italijo, od koder smo uvozili za 2,3 milijona evrov karnevalskih in sorodnih artiklov za razvedrilo. To znaša 29 % celotnega uvoza tovrstnih izdelkov.

Iz Slovenije pa smo v našo zahodno sosedo izvozili za 2 milijona evrov izdelkov, kar predstavlja 70 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov. Vrednost uvoza artiklov za razvedrilo zadnjih 20 let zapored močno presega vrednost izvoza. SURS pa se je letos za pusta lotil tudi porabe mesa v Sloveniji. »Po pustnem torku pride pepelnična sreda, s katero se začne za kristjane 40-dnevni post, tj. čas pred veliko nočjo, v katerem se omejujejo med drugim tudi pri uživanju hrane, zlasti mesa. Zato nekaj statistike o mesu,« so pojasnili s SURS-a.

Po zadnjih podatkih je tako v letu 2018 vsak Slovenec pojedel povprečno 93 kg mesa. Dodali so še, da Slovenija glede svežega mesa nikoli ni imela zagotovljene popolne samooskrbe. Visoke stopnje samooskrbe smo dosegali pri svežem konjskem, govejem in perutninskem mesu, pri svinjini pa jo je bilo v letu 2018 v Sloveniji pridelane le 38 % količine, ki smo jo pojedli.

In ker je ravno pust, so pri SURS-u za konec dodali ‘sladico’ – 1. januarja 2019 je bilo v Sloveniji 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent in 37 s priimkom Krof.