Danes se je v nizozemskem Haagu zaključil posvet o pripravi nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost ter vojnih hudodelstev. Slovenska delegacija je bila soorganizatorka dogodka, ki je nastal kot nadaljevanje ‘pobude MLA’. Aktivna vloga Slovenije pri MLA pobudi izraža zavezanost naše države pri krepitvi mednarodnega prava. 

Fotografija je iz Palestine, lahko pa bi bila iz Sirije, Libije, Iraka, Turčije, Afganistana, … (foto: flickr.com/gloucester2gaza) 

‘MLA pobuda’ je skupna zamisel Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala za sprejetje nove ‘Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavi in pregonu zločina genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev.’ O pobudi so tokrat razpravljali prav v nizozemskem mestu, v katerem je tudi sedež mednarodnega tribunala za vojne zločine. Da je problematika pregona teh množičnih zločinov še kako aktualna, pa priča že izjemno številna udeležba na sestanku.

Posveta v Haagu se je namreč udeležilo kar 170 udeležencev, med katerimi je bilo 80 predstavnikov različnih držav sveta, ostalih 90 pa je bilo predstavnikov mednarodnih organizacij in civilne družbe. Udeleženci so složno izrazili močno podporo sprejetju nove ‘MLA konvencije’ in se pogovorili glede revidiranega osnutka besedila omenjene konvencije. Posvet v Haagu je bil sicer del priprav na osrednjo fazo MLA pobude, ki bo v obliki diplomatsko-pogajalske konference potekala med 8. in 19. junijem letos v Ljubljani.

Tam si bodo udeleženci prizadevali za oblikovanje in sprejetje dokončnega besedila konvencije, ki bo zapolnila obstoječo pravno vrzel ter s tem državam priskrbela sodobni mehanizem za sodelovanje pri pregonu najhujših mednarodnih zločinov pred nacionalnimi sodišči. Temeljno sporočilo MLA pobude je, da mednarodni zločini ne smejo ostati nekaznovani.