Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER, ki ima sedež v Ljubljani, je objavila poročilo o področju podpore in o aktualnih problematikah oskrbe z električno energijo v EU. Podpora je lani že dosegla znesek 12 milijard evrov, saj se odvisnost držav članic EU od podpornih ukrepov vseskozi povečuje. Tudi trend za prihodnja leta kaže v to smer.

Električni daljnovod in mesto v ozadju (foto: acer.europa.eu)
Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) je bila ustanovljena leta 2011, da bi spodbujala sodelovanje med regulativnimi organi držav EU (NRO) na področju energetike, zagotavljala učinkovito delovanje enotnega evropskega trga z električno energijo in na podoben način tudi optimizacijo evropskega trga z zemeljskim plinom. Sedež agencije ACER je pri nas v Ljubljani.
Najnovejše poročilo ACER govori o skupni višini podpore za oskrbo z električno energijo v vsej EU, ki je v lanskem letu 2025 že dosegla kar 12 milijard evrov. Prav tako se v njemu ugotavlja, da se države EU vse bolj zanašajo na podporne ukrepe (kot so npr. ‘mehanizmi zmogljivosti’), zato je potrebno dobro utečeno sodelovanje med državami članicami EU pri teh ukrepih, da se zagotovi zanesljiva oskrba in najugodnejše cene za potrošnike.
Zaradi tega se v dokumentu analizira vse večje težave v EU pri zagotavljanju ustrezne oskrbe z električno energijo, se pri tem upošteva tudi napovedano rast povpraševanja in nazadnje tudi predlaga načine za omejevanje stroškov. Analize ACER so v poročilu pripeljale do več zanimivih ugotovitev. Prva je ta, da po EU sicer prihaja do izpadov električne energije, a le-ti niso posledica pomanjkanja virov energije.
Druga pomembna ugotovitev je ta, da je dobro povezan in prilagodljiv elektroenergetski sistem EU letos poleti pomagal ublažiti težave, oz. zunanje šoke, ki so jih povzročile suše in vročinski valovi. Tretja ugotovitev pa se tiče napovedi. »Povpraševanje po električni energiji in njena proizvodnja v EU se bosta predvidoma povečala, pri čemer se pričakuje, da se bo povpraševanje iz podatkovnih centrov do leta 2030 povečalo na 134 TWh in do leta 2035 na 199 TWh.
To je 4,5 % celotnega povpraševanja leta 2035. Države članice vse bolj izvajajo ciljno usmerjene politike za obravnavo priključitve velikih obremenitev, vključno s podatkovnimi centri,« glede bližnje prihodnosti pravijo z ACER. Poleg tega je več držav EU lani in letos uvedlo nove mehanizme zmogljivosti, ki bi morali tehnologijam omogočiti, da konkurirajo pod enakimi pogoji na podlagi njihovega prispevka k zanesljivosti oskrbe.
V poročili se tudi ugotavlja, kako prožnost sistema po EU prejema vse več podpore – že 18 držav članic že ima vsaj en ukrep podpore za prožnost (ki je večinoma usmerjen v shranjevanje energije v baterijah). Koristna ugotovitev v tekstu dokumenta pa je nedvomno tudi ta, da usklajevanje med državami članicami lahko vsem stranem precej zmanjša stroške.
Z ACRE zagotavljajo, da lahko že delujoči mehanizmi zmogljivosti v eni državi članici zmanjšajo tveganja glede zadostnosti v sosednjih državah, ki teh mehanizmov nimajo, vse do 66 %. Skupna ocena potreb po zmogljivostih pa bi lahko prihranila 34 % dodatnih zmogljivosti (z večjimi prihranki, če se mehanizmi zmogljivosti razširijo).