Spite dovolj, a vas utrujenost spremlja od jutra do večera? Če se ji pridružijo občutljivost na mraz, zaprtje ali težave s koncentracijo, vzrok morda ni le stres, temveč tudi ščitnica. Raziskava med 1.750 zdravljenimi bolniki razkriva povezavo med uravnavanjem ščitničnih hormonov in kakovostjo življenja. Kdaj je smiselno opraviti krvne preiskave in kaj lahko razkrije hormon TSH?
Utrujenost kljub počitku je lahko povezana tudi z motnjami delovanja ščitnice. (slika: Getty Images / Unsplash+)
Ko utrujenost ni več samo posledica napornega dne
Po napornem delovnem tednu ali nekaj neprespanih nočeh je utrujenost povsem pričakovana. Več pozornosti pa si zasluži izčrpanost, ki vztraja več tednov, čeprav človek dovolj počiva in ni bistveno spremenil svojih vsakodnevnih navad. Takšne težave imajo lahko različne vzroke, od slabokrvnosti in motenj spanja do kroničnih bolezni ali hormonskega neravnovesja. Med njimi je tudi nepravilno delovanje ščitnice, pri katerem se simptomi pogosto razvijajo počasi in jih posameznik sprva pripisuje stresu, staranju ali običajni preobremenjenosti.
Ščitnica je majhna žleza metuljaste oblike na sprednjem delu vratu, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju presnove. Njena hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3) vplivata na porabo energije, telesno temperaturo, srčni utrip in številne druge procese. Kadar ščitnica proizvaja premalo hormonov, govorimo o hipotirozi oziroma zmanjšanem delovanju ščitnice. Presnova se lahko upočasni, človek pa poleg pomanjkanja energije opaža tudi povečano občutljivost na mraz, suho kožo, zaprtje, pridobivanje telesne teže ali slabšo zbranost.
Pri ženskah se lahko pojavijo še spremembe menstruacijskega cikla. Drugačno sliko pogosto povzroči povečano delovanje ščitnice, pri katerem so značilnejši razbijanje srca, nemir, občutek vročine in hujšanje. Tudi takšno stanje lahko spremljata utrujenost in mišična oslabelost. Prav raznolikost simptomov je razlog, da bolezni ščitnice ni mogoče zanesljivo prepoznati zgolj po počutju. Nekateri ljudje imajo izrazite težave, drugi pa dolgo ne opazijo skoraj nobene spremembe.
Kaj je pokazala raziskava 1.750 bolnikov?
Kako je delovanje ščitnice povezano z vsakdanjim počutjem, so raziskovalci preučevali v raziskavi, objavljeni 2. maja 2026 v znanstveni reviji Endocrine založbe Springer Nature. V 26 zdravstvenih centrih v Turčiji so analizirali podatke 1.750 bolnikov, ki so zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice prejemali nadomestno zdravljenje z levotiroksinom. Njihova povprečna starost je bila 47,8 leta, ženske pa so predstavljale 90,3 odstotka udeležencev. Raziskava je vključevala tudi podatke o zdravljenju in laboratorijskih izvidih iz triletnega obdobja, kar je omogočilo primerjavo doseganja ciljnih vrednosti hormona TSH s kakovostjo življenja.
Pri 715 bolnikih oziroma 40,8 odstotka sodelujočih so bile individualno določene ciljne vrednosti TSH v obdobju spremljanja dosežene manj kot trikrat. Ti bolniki so v standardiziranih vprašalnikih poročali o več težavah z utrujenostjo, koncentracijo, razpoloženjem in vsakodnevnimi dejavnostmi kot tisti, ki so ciljne vrednosti dosegali pogosteje. Podatki kažejo povezavo med uspešnostjo uravnavanja ščitničnih hormonov in kakovostjo življenja, vendar ne dokazujejo, da so odstopanja TSH neposredno povzročila vse opisane težave. Raziskovalci so namreč preučevali ljudi z že diagnosticirano hipotirozo, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na vse posameznike, ki se soočajo z dolgotrajno utrujenostjo.
Kdaj je smiselno preveriti ščitnične hormone?
Vztrajna utrujenost sama po sebi še ne pomeni bolezni ščitnice, je pa lahko razlog za posvet z osebnim zdravnikom, zlasti kadar jo spremljajo drugi značilni simptomi. Pri presoji so pomembni trajanje težav, splošno zdravstveno stanje, zdravila in morebitne bolezni ščitnice v družini. Zdravnik lahko glede na ugotovitve presodi, ali so potrebne laboratorijske preiskave in ali je smiselno preveriti tudi druge možne vzroke izčrpanosti.
Ne gre zanemariti niti kakovosti spanja. Pogosto nočno prebujanje, prekratek počitek in neustaljen spalni ritem lahko močno vplivajo na dnevno počutje. Na Dnevnih Novicah smo že pisali o vplivu nerednega spanja na zdravje, ki ga ljudje pri iskanju vzrokov utrujenosti včasih podcenjujejo. Kadar pa se izčrpanost nadaljuje kljub urejenim spalnim navadam, posebej ob občutljivosti na mraz, zaprtju ali nepojasnjenih spremembah telesne teže, postane preverjanje delovanja ščitnice ena od možnosti nadaljnje obravnave.
Prva laboratorijska preiskava je pogosto določitev hormona TSH, ki ga izloča hipofiza in z njim uravnava delovanje ščitnice. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice je njegova vrednost praviloma povišana, pri povečanem pa znižana. Toda ena sama številka še ne pove vsega. Za natančnejšo oceno so lahko potrebne dodatne preiskave, predvsem prostega tiroksina (pT4), v določenih okoliščinah pa tudi prostega trijodtironina (pT3). Na rezultate lahko vplivajo posamezna zdravila, druga zdravstvena stanja in posebne fiziološke okoliščine, zato je njihova razlaga naloga zdravnika.
Kaj o preiskavah določajo slovenska strokovna priporočila?
V Sloveniji je razširjeni strokovni kolegij za laboratorijsko medicino – medicinsko biokemijo 8. januarja 2026 sprejel sklep, ki se nanaša na laboratorijsko ocenjevanje delovanja ščitnice. V dokumentu, objavljenem na spletni strani Ministrstva za zdravje, je podprl stališče strokovnjakov za nuklearno medicino, da je treba ob patološko zvišani ali znižani vrednosti TSH določiti tudi pT3 in pT4, ne glede na to, ali sta bili dodatni preiskavi prvotno naročeni. O sklepu naj bi bili obveščeni laboratoriji s področja medicinske biokemije v Sloveniji.
Za bolnika je pomembno predvsem to, da lahko kombinacija laboratorijskih izvidov pokaže precej več kot posamezna vrednost TSH. Če je ta povišana, prosti T4 pa znižan, lahko izvidi kažejo na izraženo hipotirozo. Pri nekaterih blažjih motnjah ostajajo prosti ščitnični hormoni še v referenčnem območju, zato je pri nadaljnji obravnavi pomembna tudi klinična slika.
Slovenski strokovni sklep ne uvaja splošnega testiranja vseh ljudi z utrujenostjo. Nanaša se na ustrezno laboratorijsko obravnavo ob odstopanjih TSH, odločitev o začetnih preiskavah pa ostaja odvisna od posameznikovih simptomov in zdravstvenega stanja. Čeprav so hormonske preiskave pomemben diagnostični pripomoček, same po sebi ne nadomestijo zdravniškega pregleda.
Tudi preveč joda lahko povzroči težave s ščitnico
Delovanje ščitnice je povezano tudi s prehrano, predvsem z zadostnim vnosom joda, ki ga telo potrebuje za nastajanje ščitničnih hormonov. V Sloveniji je pomemben prehranski vir joda jodirana jedilna sol, vsebujejo pa ga tudi ribe, mleko in nekatera druga živila. Vendar več joda ne pomeni nujno boljšega delovanja ščitnice. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da lahko čezmeren vnos povzroči tako zmanjšano kot povečano delovanje ščitnice. Posebej občutljivi so lahko ljudje z nekaterimi avtoimunskimi obolenji, pri katerih lahko presežne količine joda zmotijo hormonsko ravnovesje. Med možnimi viri pretiranega vnosa so tudi prehranska dopolnila z visokimi koncentracijami joda, zlasti pripravki iz določenih morskih alg.
Zaradi utrujenosti zato ni priporočljivo samostojno posegati po jodovih dodatkih ali povečevati količine zaužite soli. Če je bolezen ščitnice že potrjena, lahko nepremišljeno dodajanje joda stanje še poslabša. Prehranska dopolnila tudi niso nadomestilo za ustrezno diagnostiko in zdravljenje, morebitne spremembe vnosa joda pa je treba prilagoditi dejanskim potrebam ter zdravstvenemu stanju posameznika.
Kdaj utrujenosti ne bi smeli več prezreti?
Utrujenosti, ki se iz dneva v dan stopnjuje ali brez očitnega razloga vztraja več tednov, ni smiselno odpravljati zgolj z dodatno kavo, prehranskimi dopolnili ali daljšim počitkom. Če začne vplivati na delo in vsakodnevne dejavnosti, zlasti kadar jo spremljajo spremembe telesne teže, občutljivost na mraz, zaprtje ali motnje srčnega utripa, je primeren naslednji korak posvet z osebnim zdravnikom. Pri nenadni hudi oslabelosti, bolečinah v prsih, težkem dihanju ali motnjah zavesti pa je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč.
Ščitnica je lahko eden od razlogov, zakaj človeku zmanjkuje energije, vendar ni edini. Razlika med običajno izčrpanostjo in zdravstveno težavo se pogosto pokaže šele ob upoštevanju trajanja, spremljajočih simptomov in ustreznih preiskav. Če utrujenost kljub počitku ne popušča, je pomembneje poiskati njen dejanski vzrok kot težave pripisovati zgolj stresu ali jih poskušati odpraviti s samozdravljenjem.