Rak prostate je najpogostejši rak pri slovenskih moških, če ne štejemo nemelanomskega kožnega raka. V zgodnji fazi pogosto ne povzroča težav. Pred bližajočim se Movembrom se zato odpira pomembno vprašanje: kdaj je smiseln pregled prostate in kaj za zgodnje odkrivanje bolezni prinašajo priprave na slovenski presejalni program PETER?
Zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno, saj bolezen sprva pogosto poteka brez simptomov. (slika: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Rak prostate v Sloveniji: Kaj razkrivajo podatki?
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije so v obdobju 2019–2023 v Sloveniji povprečno odkrili 1.799 novih primerov raka prostate na leto, zaradi bolezni pa je letno umrlo povprečno 496 moških. Konec leta 2023 je v državi živelo 19.592 moških, ki so jim kadar koli pred tem postavili to diagnozo. Podatki zajemajo tako bolnike, ki se še zdravijo, kot tiste, ki so zdravljenje že zaključili.
Rak prostate je tesno povezan s starostjo, vendar ta ni edini dejavnik tveganja. Pomembna je tudi družinska obremenjenost, predvsem če je zbolel oče ali brat. Pri nekaterih moških imajo vlogo podedovane genetske spremembe, med njimi mutacije gena BRCA2, ki so povezane z večjim tveganjem za razvoj bolezni. Rak pa lahko prizadene tudi posameznike brez znanih primerov v družini. Prostata leži pod sečnim mehurjem in obdaja začetni del sečnice. S staranjem se lahko povečuje in povzroča neprijetnosti pri uriniranju, kar pa samo po sebi še ne pomeni rakave bolezni. Benigno povečanje prostate in rak sta različni stanji, čeprav se lahko pojavita pri istem človeku. Za ustrezno obravnavo je zato pomembno ugotoviti dejanski vzrok težav.
Kateri znaki lahko opozarjajo na raka prostate?
Težava pri prepoznavanju raka prostate je, da začetna bolezen pogosto ne povzroča simptomov. Tumor je lahko omejen na prostato, moški pa se počuti povsem zdravega. Potek bolezni se med posamezniki razlikuje: nekatere oblike rastejo počasi in dolgo ne povzročajo resnejših posledic, druge se razvijajo agresivneje ter zahtevajo hitrejše ukrepanje. Med spremembami, zaradi katerih moški najpogosteje poiščejo zdravniško pomoč, so pogostejše uriniranje, zlasti ponoči, šibkejši curek urina, težave pri začetku uriniranja in občutek, da se mehur ni povsem izpraznil. Takšni simptomi so pogosto povezani z benignim povečanjem prostate ali drugimi boleznimi sečil. Vztrajnih težav zato ni dobro pripisati zgolj staranju, čeprav njihov pojav še zdaleč ne pomeni nujno raka.
Zdravniško presojo zahteva tudi kri v urinu ali semenski tekočini. Pri napredovali bolezni se lahko pojavijo bolečine v kosteh, zlasti kadar se rak razširi zunaj prostate. Pregled zaradi takšnih težav pa ni isto kot presejalno testiranje: pri prvem zdravnik išče vzrok simptomov, pri drugem poskuša odkriti morebitno bolezen pri človeku, ki težav še nima.
Test PSA: Kdaj je smiseln in kaj pomeni izvid?
Pri zgodnjem odkrivanju raka prostate se uporablja krvni test PSA, s katerim določajo koncentracijo prostatičnega specifičnega antigena. Povišana vrednost lahko opozarja na povečano tveganje za raka, vendar diagnoze ne potrjuje. PSA se lahko zviša tudi zaradi benignega povečanja prostate ali vnetja, medtem ko nižja vrednost bolezni ne izključuje popolnoma. Zdravnik pri razlagi rezultata upošteva starost, družinsko anamnezo, morebitne simptome in predhodne meritve. Pri zmerno povišanem PSA lahko najprej priporoči ponovitev testa, saj vrednosti nihajo. Če sum ostaja, se odločanje nadaljuje z dodatno oceno tveganja, pogosto tudi z magnetno resonanco prostate. Za dokončno potrditev raka je praviloma potrebna biopsija oziroma mikroskopski pregled odvzetega tkiva.
Evropsko združenje za urologijo v svojih smernicah priporoča individualno odločanje o zgodnjem testiranju PSA. Kot izhodišče navaja 50. leto starosti, pri moških z družinsko anamnezo raka prostate pred 60. letom že 45. leto, pri nosilcih mutacije BRCA2 pa 40. leto. Gre za starostna izhodišča za informirano odločitev, ne za obvezne preglede vseh moških. Presejanje lahko omogoči zgodnejše odkritje klinično pomembnega raka, vendar ima tudi omejitve. Odkrije lahko počasi rastoče tumorje, ki bolniku morda nikoli ne bi povzročili težav. Temu lahko sledijo nepotrebne preiskave ali zdravljenje z neželenimi posledicami. Pri odločitvi o testiranju je zato pomembno upoštevati tako pričakovano korist kot morebitno škodo.
Movember 2026: Slovenija pripravlja program PETER
November je po svetu namenjen tudi ozaveščanju o zdravju moških. Pobuda Movember, ki jo simbolizirajo značilni brki, opozarja predvsem na raka prostate, raka mod in duševno zdravje. V ospredju je spodbujanje pogovorov o težavah, zaradi katerih moški včasih odlašajo z obiskom zdravnika, čeprav bi bilo smiselno ukrepati prej. V Sloveniji se takšne dejavnosti začenjajo že pred novembrom. Dnevne Novice so oktobra poročale o ozaveščanju o zgodnjem odkrivanju raka v okviru akcije »Zmuvej se!«, ki podpira tudi prizadevanja Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan. Ob tovrstnih pobudah poteka tudi sistemski projekt, s katerim želi Slovenija preveriti možnosti organiziranega presejanja za raka prostate.
Kot je februarja 2026 pojasnilo Ministrstvo za zdravje, do konca decembra poteka raziskava PRO-PETER, namenjena pripravi strokovnih podlag za državni presejalni program PETER. Raziskavo vodi Onkološki inštitut Ljubljana, predvidena pa je vključitev 10.000 naključno izbranih moških iz ljubljanske regije, starih od 50 do 69 let. Prva vabila so bila odposlana 28. novembra 2025. Sodelovanje je prostovoljno, pri povabljenih moških pa je začetna preiskava določitev vrednosti PSA. Ob ugotovljenem povečanem tveganju sledijo dodatne radiološke in urološke preiskave, po potrebi tudi zdravljenje.
Raziskava je namenjena preverjanju postopkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri širšem presejanju. Oktobra 2026 program PETER zato še ni redno organizirano državno presejanje, v katero bi bili vključeni vsi moški iz predvidene ciljne starostne skupine. Izvajanje raziskave v ljubljanski regiji je pripravljalni korak, ne dokaz, da je nacionalni sistem že vzpostavljen.
Kaj lahko storijo moški, ki niso prejeli vabila?
Moški, ki niso bili povabljeni v raziskavo PRO-PETER, lahko o svojem tveganju in smiselnosti testiranja PSA govorijo z izbranim osebnim zdravnikom. Pri odločitvi so pomembni starost, zdravstveno stanje in družinska anamneza. Kdor ima težave z uriniranjem ali druge opozorilne znake, pa potrebuje presojo njihovega vzroka ne glede na starostne pogoje presejalne raziskave. Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da je načrtovani program PETER usmerjen v moške med 50. in 69. letom. Njegov cilj je zmanjšati število pozno odkritih primerov raka prostate in umrljivost zaradi bolezni. Za to pa ni dovolj samo test PSA; pomembno je tudi, da moški z ugotovljenim povečanim tveganjem pravočasno dobijo ustrezno nadaljnjo diagnostiko.
Če zdravniki raka potrdijo, zdravljenje ni pri vseh enako. Pri nekaterih manj tveganih oblikah je primerno aktivno spremljanje z rednimi kontrolami, pri drugih so potrebni operacija, obsevanje ali zdravila. Izbira je odvisna od razširjenosti bolezni, značilnosti tumorja in bolnikovega zdravstvenega stanja, upoštevajo pa se tudi njegove želje in morebitne posledice zdravljenja.
Za moškega, ki razmišlja o pregledu, je zato najkoristnejši prvi korak pogovor, prilagojen njegovemu tveganju. Movember lahko ponudi povod zanj, odločitev o testiranju pa mora izhajati iz zdravstvenih okoliščin in strokovnih priporočil. Smisel pravočasnega odkrivanja ni opraviti čim več preiskav, temveč prepoznati bolezen, pri kateri lahko zgodnja diagnoza resnično spremeni potek zdravljenja.