Poslanci Evropskega parlamenta iz Odbora za okolje so pred novim svetovnim podnebnim vrhom, ki bo v turški Antaliji potekal novembra, uskladili svoje poglede in določili 3 prednostne naloge. Tako bi radi pospešili globalni prehod s fosilnih goriv, povečali financiranje podnebnih sprememb ter zmanjšali dolžniška bremena za najbolj ranljive države. Vendar so pri pripravah uporabljali podatke iz leta 2025 in ne letošnje, čeprav je bilo poletje 2026 precej bolj vroče od lanskega.
Planet se segreva, puščave se širijo, vode zmanjkuje… (foto: pxhere.com)
V pripravah na novi Svetovni podnebni vrh (COP31) je Odbor za okolje, podnebje in varnost hrane pri Evropskem parlamentu sprejel osnutek resolucije o prednostnih nalogah Parlamenta za to konferenco Združeni narodov. Zasedanje COP31 bo potekalo od 9. do 20. novembra v turški Antaliji. Pričakovanja svetovne javnosti so zaradi vse bolj ekstremnih podnebnih sprememb velika, a prvih 30. zasedanj COP ni dalo pričakovanih rezultatov…
Tudi tokrat ne gre pričakovati čudežev, saj na primer poslanci Evropskega parlamenta med medsebojnimi konzultacijami sploh niso uporabljali letošnjih podatkov, ampak zastarele lanske. Zastarele zato, ker je bilo letošnje poletje po veliki večini EU precej bolj vroče, kot pa lansko. Vseeno pa v osnutku resolucije poslanci poudarjajo, kako je bilo leto 2025 eno najtoplejših let v zgodovini in kako Evropa ostaja celina z najhitrejšim segrevanjem.
»Besedilo poziva vse strani, naj napredujejo pri uresničevanju načrta za prehod s fosilnih goriv, kot je bilo dogovorjeno na prejšnji podnebni konferenci COP30. Poslanci Parlamenta EU pozivajo EU, naj prevzame vodilno vlogo v pogajanjih o pogodbi o neširjenju fosilnih goriv in k časovno omejenim načrtom za postopno odpravo subvencij in proizvodnje fosilnih goriv, ter pozivajo EU, naj daje zgled s svojim časovnim načrtom in strategijo za postopno odpravo v celotnem gospodarstvu.
Prav tako poudarjajo ranljivosti, ki jih povzroča odvisnost od fosilnih goriv v času geopolitične nestabilnosti, in pomen razogljičenja za strateško avtonomijo EU,« so sporočili s parlamenta EU. Sicer je EU na dobri poti, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za približno 54 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, če bodo države članice v celoti izvedle obstoječe in načrtovane ukrepe.
Vseeno pa se z zaskrbljenostjo spremljajo predhodni podatki, ki kažejo, da so se emisije EU med letoma 2024 in 2025 povečale za 1 %. Poslanci pozivajo države članice EU, naj to popravijo, Komisijo EU pa, naj jih pri tem podpre. Spomnili so še, da bi morale biti vse politike EU ostati usklajene s Pariškim sporazumom in vodene na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.
Parlamentarci so še ugotovili, da že skoraj 3,6 milijarde ljudi živi v okoljih, ki so zelo ranljiva za podnebne spremembe, zato pozivajo k hitremu povečanju predvidljivih in dostopnih sredstev za sklad za odzivanje na izgube in škodo ter k temu, da vse strani dosežejo cilj potrojitve financiranja prilagajanja že do leta 2035.