Igor Funa je zaposlen na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) že 24 let, opravlja pa naloge podsekretarja v sektorju za upravljanje radiofrekvenčnega spektra na oddelku za radiodifuzijo. AKOS bo v torek, 15. septembra, zaključil večmesečno promocijsko kampanjo za digitalni oz. DAB radio, ki je že doslej zabeležila pozitivne rezultate. Digital Audio Broadcast, bolj znan prek kratice DAB, se je, kot kaže, dokončno uveljavil tudi pri nas v Sloveniji.

Monitor DAB radia v osebnem vozilu (foto: AKOS/GiG)

Od kdaj Sloveniji obstaja digitalno radijsko omrežje, če naj bi se v Evropi razvoj digitalnih tehnologij začel že leta 1981, prva javna radijska predvajanja pa naj bi se pričela leta 1995, in kako je AKOS povezan z zagonom tega slovenskega digitalnega oz. DAB omrežja?

“Razvoj DAB tehnologije sega v 80-a leta prejšnjega stoletja, prvi frekvenčni načrt za DAB pa je bil narejen leta 1995. Vendar se je digitalni radio DAB prvotno uporabljal le v nekaterih državah (na primer v Veliki Britaniji in Švici). Poskusna oddajanja digitalnega radia DAB v Sloveniji segajo v leto 1997, ko je RTV Slovenija na Krvavcu poskusno zagnala DAB oddajnik.

Glavni razlog za počasno uvedbo DAB-a je predvsem prvotno uporabljeni kodek MPEG-1/II, ki pri pričakovani kakovosti zvoka omogoča le do 6 programov na posamezno omrežje. Prelomnica pri razmahu DAB-a je prišla leta 2007 z nadgradnjo na tehnologijo DAB+, ki omogoča uporabo sodobnejšega in bolj učinkovitejšega kodeka AAC v2.

Ta omogoča, da DAB omrežje oddaja do 20 programov z zadovoljivo kakovostjo. Šele s tem je DAB postal zanimiva in konkurenčna radijska platforma. AKOS je leta 2015 objavil javni razpis za frekvence za prvo nacionalno DAB omrežje. Na razpis se je prijavil javni zavod RTV Slovenija, ki je na razpisu tudi uspel. Redno oddajanje DAB signala v Sloveniji pa se je začelo septembra 2016, ko je RTV Slovenija pričel z obratovanjem prvega nacionalnega DAB omrežja.”

Ali je glede razvoja digitalne tehnologije in predvsem glede začetka javnega predvajanja po Evropi oz. po svetu digitalni radio časovno prehiteval digitalno TV, ali se je vse dogajalo istočasno, saj gre v osnovi za enak princip?

“Digitalno oddajanje radia ni v ničemer povezano z digitalnim oddajanjem televizije. V obeh primerih gre, predvsem z vidika uporabe frekvenc, za učinkovitejši način oddajanja programov. Vendar je pri televiziji šlo za prehod iz analognega načina oddajanja na digitalni način na istih frekvencah. Glavni razlog za prehod na digitalno oddajanje je bil pomanjkanje prostih televizijskih frekvenc za nove programe.

Digitalni način televizijskega oddajanja omogoča, da se na posamezni frekvenci oddaja paket programov, s čimer so se pridobile dodatne kapacitete na obstoječih frekvencah. Pri digitalnem radiu DAB pa gre za digitalno oddajanje na drugem frekvenčnem pasu, saj analogni FM radio na frekvencah od 87,5 MHz do 108 MHz ostaja. Digitalni radio DAB tako predstavlja dopolnitev analognega radia oz. dodatno radijsko platformo in ne nadomestek za FM radio.”

Prednosti digitalnega radia pred klasičnim so številne, najbrž pa so njegova najbolj opazna dodana vrednost informacije. Za kakšne informacije gre in kje se prikazujejo?

“Digitalni radio DAB omogoča poleg zvokovnega dela oddajanje tudi dodatnih tekstovnih in slikovnih sporočil. Tako lahko izdajatelj programa poslušalcem posreduje dodatne informacije o programu, ki se trenutno predvaja. Pri glasbenih programih je to običajno slika izvajalca oz. albuma trenutno predvajane skladbe, pri pogovornih oddajah ali novicah pa so to lahko slike oz. besedila povezana z oddajo. Seveda mora DAB sprejemnik podpirati prikaz teh informacij.”

Ena od največjih prednosti digitalizacije je zagotovo zagotavljanje kakovostnega zvoka, kar je pri poslušanju glasbe tudi najbolj osnovna zahteva poslušalca. Ali za razliko od klasičnih radijskih signalov torej na DAB radiu ni več prisotnih nobenih šumov in podobnih motenj?

“Digitalni radio oddaja digitalno, torej številske podatke, ki jih sprejemnik pretvori v zvok. Tu je kakovost zvoka odvisna predvsem od bitne hitrosti, s katero se oddaja radijski program. Šum pri analognem FM radiu je posledica predvsem analognega signala v povezavi s prenizko jakostjo signala zaradi katere sprejemnik ne more kakovostno sprejemati programa.

Digitalni sprejemnik sprejema digitalni signal in je ta bodisi brezhiben ali pa, ko je jakost prenizka, signala ne sprejema. Meja je običajno zelo ostra in na prehodu prihaja do prekinitev sprejema.  Ima pa digitalni signal kar nekaj dodatnih prednosti, ki vse pripomorejo k kakovostnejšemu sprejemu.

Digitalni radio DAB uporablja enofrekvenčna omrežja, kjer vsi oddajniki omrežja oddajajo na isti frekvenci. Ta tehnologija tako omogoča, da tudi odboji signalov, ki pri FM radiu praviloma povzročajo motnje, koristno prispevajo k stabilnemu sprejemu DAB signala.”

Ena od grafik promocijske akcije za DAB radio (foto: FB DAB Slovenija)

Koliko digitalnih radijskih postaj je trenutno registriranih v Sloveniji in ali njihovo število še narašča?

“Trenutno v Sloveniji prek DAB omrežij oddaja 65 programov. Prostih kapacitet je še dovolj in za kar nekaj programov so izdana ustrezna dovoljenja, vendar se izdajatelji teh programov še niso odločili za vstop na DAB platformo. Poleg tega AKOS pripravlja nove razpise za pravice oddajanja prek DAB-a, zato lahko pričakujemo da se bo število programov na DAB-u še povečevalo.”

Z AKOS-a ste prve dni septembra objavili novico, da je nacionalno omrežje R4 že polno zasedeno z digitalnimi radijskimi postajami, zato se pogled že usmerja proti zagonu omrežja R5. Koliko R-omrežij pa obstaja v Sloveniji in čemu vse so namenjena?

“Trenutno so izdane odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za 4 nacionalna omrežja in eno lokalno omrežje za Ljubljano z okolico. Mednarodna pogajanja za DAB frekvence še niso zaključena, predvideno pa je 7 omrežij z nacionalnim pokrivanjem in še nekaj manjših lokalnih omrežij.”

Promocijska kampanja AKOS za DAB radio se izteče že čez nekaj dni, kako je pa je sploh potekala ta promocija?

“Promocijska kampanja je bila usmerjena predvsem v družbena omrežja. To je prva taka kampanja, zato smo želeli predvsem predstaviti digitalni radio, kot dodatno radijsko platformo, in vse prednosti ki jih ta radio prinaša. V ta namen smo tudi vzpostavili spletno mesto dab.si, kjer so objavljene vse informacije glede digitalnega radia DAB v Sloveniji.

Na družbenih omrežjih so se tako objavljale vsebine, ki so pojasnjevale konkretne prednosti DAB-a, odgovarjale na pogosto zastavljena vprašanja, izvedli pa smo tudi dve nagradni igri kjer smo k sodelovanju in obisku spletnega mesta skušali privabiti čim večje število obiskovalcev.”

G. Funa, koliko časa ste podsekretar iz sektorja za upravljanje radiofrekvenčnega spektra na oddelku za radiodifuzijo AKOS in ali ste, odkar ste na AKOS-u opravljali tudi druge naloge?

 “Na AKOS-u oz. oddelku za radiodifuzijo sem že 24 let. Ukvarjam se s postopki, ki se nanašajo na frekvence za radio in televizijo, precej časa pa gre tudi za reševanje problematike motenj, ki jih povzročajo italijanske postaje, ki oddajajo na mednarodno neusklajenih radijskih frekvencah.”

Že od 90. let so italijanski radijski signali nezakonito posegali v slovenski eter, zato so tedaj tudi na slovenski strani sprožili prve protiukrepe. Ali to italijansko motenje danes še vedno obstaja in kaj je vam ostalo najbolj v spominu od vseh let težavnih odnosov z Italijani?

“Te motnje so žal še vedno prisotne. AKOS je v zvezi s to problematiko zelo aktivna tako na ravni Mednarodne telekomunikacijske zveze ITU kot tudi na ravni Evropske Komisije. V vseh teh letih odkar sem na AKOS-u, se je v zvezi s to problematiko zgodilo ogromno takih in drugačnih stvari, zato bi zelo težko karkoli izpostavil.”

Igor Funa je strokovnjak za frekvenčni spekter in za DAB radio (foto: Osebni arhiv I.F./GiG)