Brdo pri Kranju je gostilo 2. konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Dogodka se je udeležilo več kot 400 gospodarstvenikov iz vse Slovenije, najvišji predstavniki države ter tujih gospodarskih zbornic in poslovnih klubov. Rdeča nit letošnje konference je skupen, ambiciozen cilj države in gospodarstva – do leta 2025 doseči 50 milijard izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Dogodek na Brdu pri Kranju je zaznamovala vrhunska udeležba državnih in gospodarskih struktur (foto: mgrt.gov.si)  

Drugo nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva so skupaj pripravili Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Javna agencija SPIRIT Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je srečanje označil  za vrh slovenskega izvoznega gospodarstva,  pozdravil dejstvo, da se ga letos udeležuje še večje število gospodarstvenikov in izrazil zadovoljstvo nad pozitivnim stanjem v slovenskem gospodarstvu.

»To kaže tudi 4,5% gospodarska rast in najvišja zaposlenost doslej ob koncu lanskega leta. Trgovinska menjava Slovenije s tujino se je lani nadaljevala z rastjo 10% in je dosegla 74 mrd evrov. Vrednost izvoza in uvoza sta bili najvišji do sedaj. Gospodarska rast tudi letos še vedno ostaja nad povprečjem EU. Slovenija mora zato povečati število izvozno usmerjenih podjetij predvsem med malimi in srednjimi podjetji, ki predstavljajo glavnino našega gospodarstva.

Razpršiti moramo izvoz tudi v države izven EU ter izkoristiti tržne niše z visoko-tehnološkimi proizvodi in storitvami,« je poudaril minister Počivalšek. Minister je pri tem izpostavil akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019-2020. Ta za prihodnji dve leti opredeljuje konkretne cilje, sektorje in ciljne tuje trge ter konkretne ukrepe države za pomoč podjetjem. MGRT bo letos podjetjem namenilo dobrih 36 milijonov evrov za različne ukrepe podpore pri internacionalizaciji.

Med te ukrepe sodijo aktivnosti glede spodbujanje partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih, krepitev trženja blagovnih znamk, udeležbo na mednarodnih poslovnih dogodkih, organizacijo gospodarskih delegacij in nacionalnih predstavitev v tujini, skupinske sejemske nastope, tržne raziskave, digitalni marketing, certifikate kakovosti ter delovanje slovenskih poslovnih klubov.

Akcijski načrt Mednarodni izzivi 2019-2020 določa konkretne cilje, kot je povečanje vrednosti izvoza za 5%, povečanje deleža TNI v BDP-ju za 0,5 odstotne točke, povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za 5% ter povečanje deleža izvoza malih in srednjih podjetij v skupnem izvozu za 2 odstotni točki. Slovenija bo nadaljevala z internacionalizacijo gospodarstva na prioritetnih trgih predvsem v oddaljenosti do 2.000 km, saj so ti trgi lažje dostopni, kulturno podobni in večinoma že odprti za trgovinsko menjavo.

Na ta seznam ciljnih držav se uvrščajo nekatere države EU (Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija, Višegrajska skupina) in države na Balkanu. Od bolj oddaljenih držav sta nabolj zanimiva trga ZDA in Kitajske. Na širši seznam ciljnih trgov se kljub političnim sankcijam uvršča še Ruska federacija, kljub kaosu zaradi Brexita Velika Britanija, države Beneluxa, Ukrajina, Združeni Arabski Emirati, Romunija, Bolgarija ter Švedska, Finska, Norveška in Danska.

Državne strukture bodo podprle internacionalizacijo predvsem v sektorjih, kjer ima Slovenija konkurenčne prednosti in kjer je največ povpraševanja – sektorji vozil, električne in elektronske opreme, strojev, naprav, turizma, transporta ter sektorji z izdelki, ki imajo najvišji potencial rasti (les in lesni izdelki, pohištvo ter optične, tehnične, medicinske in druge naprave ter živilsko-predelovalna industrija).

Slovenija bo krepila tudi prizadevanja v nadaljnje tuje neposredne investicije (TNI), in sicer v državah, ki tradicionalno vlagajo v našo državo, kot so Nemčija, Avstrija, Švica in Italija. Potencial pa imata tudi ZDA ter Japonska. Slovenija bo spodbujala TNI v sektorjih, kjer ima razpoložljive naravne vire, kvalificirano delovno silo in konkurenčno prednost. To so sektorji transporta in logistike, strojev in elektronske opreme, avtomobilske industrije, orodja iz navadnih kovin, farmacevtskih izdelkov, lesa in lesenih izdelkov ter turizma.

Za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij in privabljanje TNI bo MGRT skupaj z drugimi resorji izvajalo številne ukrepe. Prvi sklop ukrepov predstavljajo splošni in sistemski ukrepi za izboljšanje ekosistema za internacionalizacijo, v drugega sodjo preostali ukrepi za spodbujanje internacionalizacije, v tretjega pa ukrepi za spodbujanje vhodnih TNI. Pri akcijskem načrtu pa bo pomemben delež prispevala tudi gospodrska diplomacija. 

Eno od ključnih področij delovanja gospodarske diplomacije je internacionalizacija slovenske znanosti, tehnologije in inovacij, s posebnim poudarkom na promociji slovenskih rešitev na področju umetne inteligence. V.d. direktorice javne agencije SPIRIT Slovenija, Ajda Cuderman je na Brdu izpostavila, da agencija v skladu z akcijskim načrtom izvaja vrsto različnih ukrepov, ki so namenjeni podpori mikro, malim in srednje velikim podjetjem v vseh fazah internacionalizacije.

»V letošnjem letu imamo za to predvidenih 13,5 mio EUR, kar je skoraj dvakrat več od lanskega leta, od tega 8,8 mio EUR finančnih spodbud podjetjem za lažje prodiranje na tuje trge. Vse naše aktivnosti na tujih trgih bomo v letošnjem in prihodnjih letih nadgradili z integrirano komunikacijsko kampanjo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini Green. Creative. Smart., s katero bomo ustrezno pozicionirali Slovenijo, naše gospodarstvo in podjetja na zemljevidu potencialnih tujih kupcev, poslovnih partnerjev in investitorjev,« je dejala v.d. direktorice.  

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa je poudaril: »50 milijardam evrov izvoza do leta 2025 smo se približali še za 3,5 milijarde evrov ter v lanskem letu dosegli 39,2 milijarde evrov. Pri velikih izvoznikih je – po ocenah GZS – dodana vrednost na zaposlenega znašala že prek 58.000 evrov; v povprečju celotnega slovenskega gospodarstva pa le 44.616 evrov. Časa ni več veliko, da bomo lahko v letu 2025 dejali, da smo cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega dosegli.«

Sicer GZS storitve s področja internacionalizacije vodi pod blagovno znamko Go International Slovenia. Letno izvede blizu 100 najrazličnejših dogodkov z mednarodno vsebino ter opravi blizu 1.000 individualnih svetovanj podjetjem, vezanih na vstop na tuja tržišča ali širjenje poslovne mreže. V kratkem se obeta tudi izjemna možnost dostopa do poslovnega omrežja Nemčije, ki ga bo zagotavljal sporazum med Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovensko – nemško gospodarsko zbornico.

Sicer je izvoz slovenskega blaga in storitev v 2018 znašal 38,8 milijarde EUR in je bil višji za 9,2 % glede na leto 2017. Prav tako se povečuje uvoz blaga in storitev, ki je znašal 35,5 milijarde EUR in je bil višji za 9,0 % glede na leto poprej. V Sloveniji v zadnjih letih naraščajo tudi (TNI), ki so konec leta 2018 znašale 14,7 mrd EUR oz. 7 % več kot konec leta 2017. Največ TNI je v predelovalni dejavnosti (32,9 %), finančni in zavarovalniški dejavnosti (22,3 %) ter v dejavnostih trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Neposredne investicije slovenskih podjetij v tujini so konec leta 2018 znašale 5,9 mrd EUR. Z MGRT so sporočili še, da slovenska podjetja na tujem največ investirajo v predelovalno dejavnost, skoraj 60% investicij pa je bilo lani namenjenih v štiri države nekdanje SFRJ – Hrvaško, Srbijo, BiH in Severno Makedonijo.