Iz brazilske Amazonije prihajajo spodbudni podatki. Satelitska opozorila o krčenju gozda so se v zadnjem obdobju zmanjšala za 36 odstotkov, zaznana površina pa je padla na najnižjo raven po letu 2013. Podatki kažejo na pomemben premik, čeprav največji tropski deževni gozd na svetu še naprej ostaja pod velikim pritiskom.
Amazonski pragozd ostaja pod pritiskom krčenja. (foto: Dnevne Novice / AI ilustracija)
Krčenje Amazonije upadlo za 36 odstotkov
Opozorila o krčenju amazonskega pragozda v Braziliji so se med avgustom 2025 in julijem 2026 zmanjšala za 36 odstotkov. Sistem DETER je v tem obdobju zaznal približno 2.874 kvadratnih kilometrov območij z opozorili, kar je po poročanju Mongabaya najnižja raven po letu 2013.
Še bolj izstopa primerjava z daljšim obdobjem. Površina opozoril je bila 55,6 odstotka pod povprečjem prejšnjih desetih primerljivih obdobij spremljanja.
Za Brazilijo, ki se že desetletja spopada z izgubljanjem največjega tropskega gozda na svetu, je to pomemben signal. A številke je treba razumeti pravilno.
Kaj pravzaprav kažejo novi podatki?
36-odstotni padec ne pomeni, da se je dokončna letna površina izkrčenega gozda zmanjšala za natanko toliko. Gre za zmanjšanje območij, za katera je satelitski sistem DETER izdal opozorila.
Brazilski Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (INPE) uporablja DETER za hitro zaznavanje krčenja in degradacije vegetacije. Njegov namen je pristojnim službam čim prej pokazati, kje prihaja do večjih sprememb in kam je smiselno usmeriti nadzor na terenu.
Za podrobnejšo letno oceno krčenja Brazilija uporablja drug sistem, imenovan PRODES. DETER lahko zato razumemo predvsem kot zgodnje opozorilo, PRODES pa pozneje ponudi natančnejšo letno sliko.
Najnovejši podatki torej še niso končna bilanca Amazonije, so pa precej jasen pokazatelj smeri, v katero se trenutno premikajo razmere.
Rezultat močno odstopa tudi od desetletnega povprečja
Medletni padec za 36 odstotkov je le del zgodbe. Po podatkih brazilskega Ministrstva za okolje in podnebne spremembe je bila površina opozoril v Amazoniji kar 55,6 odstotka manjša od povprečja prejšnjih desetih obdobij spremljanja.
To pomeni, da rezultat ni nizek samo v primerjavi z lanskim letom.
Brazilija je v zadnjih letih okrepila nadzor nad nezakonitim krčenjem, satelitsko spremljanje ter ukrepanje na območjih, kjer je pritisk na pragozd največji. Satelitski podatki imajo pri tem praktično vlogo: oblasti lahko spremembe opazijo prej in nadzor usmerijo tja, kjer je najbolj potreben.
DETER pri spremljanju uporablja posnetke več satelitov. Prednost sistema je predvsem hitrost, saj pristojnim službam ni treba čakati na končno letno statistiko, da bi dobile informacije o novih žariščih krčenja in degradacije.
Sateliti seveda sami ne morejo ustaviti motornih žag, nezakonitega rudarjenja ali širjenja kmetijskih površin. Lahko pa zelo hitro pokažejo, kje se dogajajo spremembe, ki zahtevajo pozornost.
Dobre številke še ne pomenijo, da je Amazonija rešena
Amazonija ostaja pod velikim pritiskom. Krčenje gozda je le ena od nevarnosti, saj območje prizadenejo tudi požari, suše, nezakonita sečnja, rudarjenje in širjenje kmetijskih površin.
Poseben problem je degradacija gozda. Pri njej območje ni nujno povsem izkrčeno, vendar zaradi poškodb izgublja del prvotne strukture in odpornosti. Zato zgolj podatek o posekanih površinah ne more povedati celotne zgodbe o stanju amazonskega ekosistema.
Pomemben bo predvsem dolgoročni trend. Eno dobro obdobje še ne pomeni trajnega preobrata, nadaljevanje padanja opozoril pa bi pokazalo, da se sprememba utrjuje.
Pomen Amazonije pri tem močno presega meje Brazilije. Gre za največji tropski deževni gozd na svetu in eno najbogatejših območij biotske raznovrstnosti. V rastlinstvu in tleh so shranjene velike količine ogljika, gozd pa pomembno vpliva tudi na kroženje vode in podnebje širšega območja Južne Amerike.
Zaščita gozdov ni samo vprašanje Brazilije
Čeprav je Amazonija zaradi svoje velikosti poseben primer, je ohranjanje gozdov globalen izziv. Gozdovi zagotavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, shranjujejo ogljik in pomembno vplivajo na vodni krog.
Njihov pomen dobro poznamo tudi v Sloveniji. Na Dnevnih Novicah smo ob mednarodnem dnevu gozdov že podrobneje pisali o zaščiti gozdov in njihovi vlogi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Razmere v Sloveniji in Amazoniji se seveda močno razlikujejo. Skupno pa ostaja preprosto dejstvo: škodo je veliko lažje preprečevati in pravočasno zaznati kot popravljati, ko je gozd že izgubljen.
Zdaj bo ključno, ali bo trend zdržal
Najnovejši podatki dajejo Braziliji razlog za previden optimizem, ne pa še razloga za slavje. DETER je namenjen hitremu zaznavanju sprememb, podrobnejšo sliko dejanskega letnega krčenja pa bo prinesla analiza sistema PRODES.
Naslednji podatki bodo zato pomembni. Pokazali bodo, ali je 36-odstotni padec del trajnejšega preobrata ali zgolj eno posebej dobro obdobje v precej daljši zgodbi pritiskov na Amazonijo.
Za zdaj pa je signal jasen: opozorila o krčenju amazonskega pragozda so se zmanjšala za 36 odstotkov in dosegla najnižjo raven po letu 2013. Za Amazonijo je to vsekakor spodbudna novica.