Danes so bile v Uradnem listu EU objavljene tri novosti s področja energetskih trgov. energije. Dva nova sklopa pravil sta posvečena povečanju preglednosti in pravičnosti na evropskih energetskih trgih, tretja novost pa govori o 235 izbranih čezmejnih projektih energetske infrastrukture, ki bodo okrepili energetsko povezljivost po vsej celini. Med njimi so tudi trije čezmejni projekti, pri katerih bo sodelovala Slovenija.
Visokonapetostne električne linije (foto:pxhere.com)
Pravkar je bil objavljen drugi seznam projektov evropskega skupnega interesa (PCI) in projektov vzajemnega interesa (PMI), ki opisuje kar 235 izbranih čezmejnih projektov energetske infrastrukture. Ko bo zakonsko besedilo, ki je bilo danes objavljeno v Uradnem listu EU, 20 dni po objavi tudi legalno začelo veljati, bo hkrati nadomestilo dosedanji prvi seznam PCI in PMI.
Od 235 izbranih projektov seznam PCI in PMI jih je skoraj polovica (113) projektov s področij električne energije, morskih elektrarn in pametnih električnih omrežij. Na seznamu je 100 projektov s področij vodikovih in elektroliznih naprav ter 3 projekti s področja pametnih plinskih omrežij, pa tudi 17 projektov omrežij CO2 v skladu s cilji EU za vzpostavitev trga za zajemanje in shranjevanje ogljika.
Zato je Komisija EU za obdobje 2028–34 predlagala kar petkratno povečanje proračuna IPE za energijo – s 5,84 milijarde evrov na 29,91 milijarde evrov. Izvajanje teh projektov bo Komisija EU spodbujala prek političnim usklajevanj z državami članicami, pri čemer bo uporabljala regionalne skupine na visoki ravni, vključno s partnerskimi državami, ter ‘Projektno skupino za energetsko unijo’.
»Projekti skupnega interesa (PCI) so zasnovani za dokončanje energetskega trga EU in prispevanje k ciljem podnebne nevtralnosti, s čimer se zagotovi, da imajo vsi Evropejci dostop do cenovno dostopne, zanesljive in obnovljive energije. PMI zajemajo čezmejno infrastrukturo med državami EU in državami zunaj EU ter prispevajo k energetskim in podnebnim ciljem EU, vključno z nedavno sprejeto globalno vizijo,« so pojasnili s Komisije EU.
Projekti na seznamu bodo deležni poenostavljene podpore pri izdajanju dovoljenj in regulativne podpore ter bodo upravičeni do vloge za financiranje EU iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Novi projekti bodo lahko zaprosili za financiranje EU, ko bo Komisija konec aprila 2026 objavila razpis za IPE 2026, rok za oddajo vlog pa je konec septembra 2026.
Spomnili so še, da je bilo prek Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF-Energija) od leta 2014 zagotovljenih 8,7 milijarde evrov za najpomembnejše evropske elektroenergetske projekte. Kot uspešen primer čezmejnih prelomnih projektov so s Komisije EU posebej omenili t. i. ‘baltsko sinhronizacijo’, s katero so baltske države lani dokončno vključile v energetski sistem EU, s čemer so se rešile odvisnosti od ruskega električnega omrežja.
Slovenija je bila na seznamu omenjena v 3 projektih: v projektu ‘GreenSwitch’, kjer bo skupaj z Avstrijo in Hrvaško sodelovala pri večanju zmogljivosti gostovanja distribuiranih obnovljivih virov energije in učinkovito integracijo novih obremenitev, v projektu ‘Tune’, kjer gre za povečanje nadzora in okrepitev povezav elektroenergetskih omrežij v Sloveniji, na Slovaškem in Madžarskem ter v skupnem projektu pametnega plinskega omrežja na Hrvaškem in v Sloveniji.