V zadnjih 20 letih je kar 142 držav podpisalo ‘Svetovni sporazum o zaščiti oceanov’, šele sedaj pa jih je 60 dogovor tudi uradno potrdilo in tako bo lahko sporazum končno stopil v veljavo. Gre za vzpostavitev zaščitenih naravovarstvenih območij na odprtih morjih, od katerih bi imel koristi živalski in rastlinski svet, posredno pa kar vso človeštvo.
Slovenski Greenpeace s podvodno promocijo pred Piranom (foto: © Greenpeace Slovenija)
Z okoljevarstvene organizacije Greenpeace so spomnili, da so se že leta 2002 začela meddržavna pogajanja za ‘Svetovni sporazum o zaščiti oceanov’, ki bi omogočil tudi zaščito posebnih območij odprtega morja. Gre za tiste morske predele, ki ne pripadajo nobeni državi, imenujejo pa jih ‘mednarodne vode’. Tam je doslej vsakdo lahko počel, kar se mu je zljubilo, saj ni bilo ne nadzora in tudi ne sankcij.
»Leta 2005 je Greenpeace pričel kampanjo z jasnim pozivom k novemu sporazumu pod okriljem Združenih narodov, ki bi omogočil vzpostavitev morskih rezervatov. Danes, 20 let po začetku naše kampanje, slavimo neverjetni dosežek našega skupnega boja. Slovenija je sporazum ratificirala v začetku leta, junija pa se je pridružila državam, ki pozivajo k moratoriju (prepovedi) rudarjenja v globokem morju,« so med ostalim pojasnili z Greenpeace.
Sporazum predvideva vzpostavitev ogromnih zavarovanih območij na odprtem morju, kjer bo narava varna pred industrijskim ribolovom, vrtanjem nafte in vse bolj spornemu globokomorskemu rudarjenju. Znanstveniki in ekologi trdijo, da je potrebno zaščititi vsaj 30 % oceanov že do leta 2030 – če bi radi, da si morsko življenje opomore. Če se morsko življe ne bo obnovilo, se lahko v prihodnjih desetletjih po svetu obetajo tudi krize zaradi lakote.
Vendar pa se na Greenpeaceu dobro zavedajo, da nekateri večji gospodarski sistemi najbrž ne bodo zgolj mirno opazovali, kako vlade po svetovnih oceanih vzpostavljajo zavarovana območja. Ne gre pa le za pohlep korporacij, veliko bo odvisno tudi od tega, kako se bo na primer držala sporazuma ribiška industrija Ljudske republike Kitajske.
Njena ribiška flota je namreč daleč največja na svetu, znana pa je po ogromnih količinah ulova daleč stran od domačih vod – npr. okrog otočja Galapagos v Pacifiku ter v bližini obal Zahodne Afrike na Atlantiku. Kitajska plovila, ki lovijo v organiziranih skupinah s po več kot 300 ladjami, pri tem pogosto zaidejo tudi v tuje teritorialne vode ali zaščitena območja drugih držav, tako da za njimi ne ostane veliko živega…