Včeraj je v prostorih Planinske zveze Slovenije ob 50-letnici prvega slovenskega vzpona na katerega od osemtisočakov znani alpinist Viki Grošelj predstavil novo knjigo ‘Makalu, 8481 m’, katere celotno vsebino lepo opisuje podnaslov ‘Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem’. Ne govori namreč le o uspešnem vzponu, ampak tudi o tem, kaj vse je slovenskemu alpinizmu prinesel v naslednjih letih.
Gneča na PZS ob predstavitvi nove knjige Vikija Grošlja (foto: Manca Ogrin/PZS)
S Planinske zveze Slovenije so najprej pojasnili, kako je prvi slovenski vzpon po južni steni na himalajsko goro Makalu (8481 m) , do katerega je prišlo oktobra leta 1975, predstavljal pomenil dokončen prodor slovenskega (oz. tedaj jugoslovanskega) alpinizma med svetovno alpinistično elito. Vrh 5. najvišje gore na svetu je pod vodstvom Aleša Kunaverja ob izjemni podpori preostalih članov odprave doseglo sedem alpinistov.
»Šestega oktobra 1975 sta kot prva Slovenca stala na osemtisočaku Stane Belak – Šrauf in Marjan Manfreda – Marjon. Manfreda je vzpon opravil brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord. Dva dni pozneje sta vrh dosegla Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 8. oktobra naveza Viki Grošelj in Ivan Kotnik, 11. oktobra pa kot zadnji še Janez Dovžan,« so spomnili s PZS.
Viki Grošelj je bil najmlajši član odprave Makalu 1975 in ta gora ga je tudi zaznamovala za vedno. Včeraj je v prostorih Planinske zveze Slovenije ob 50-letnici prvega slovenskega vzpona, na katerega od štirinajst osemtisočakov na planetu Grošelj s kolegi plezalci predstavil svojo novo knjigo ‘Makalu, 8481 m’, ki nosi zgovoren podnaslov ‘Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem’.
Za Grošlja je bila najnovejša že 20. izdana knjiga, izšla pa je pri Založbi Buča. Na predstavitvi so se mu pridružili alpinistični kolegi z odprave Ivan Kotnik, Janez Dovžan, Stane Klemenc, Bojan Pollak, Danilo Cedilnik, Jože Rožič in TV-snemalec Radovan Riedl. S PZS so spomnili še, da so bili preostali člani odprave Zoran Bešlin, Boris Erjavec, Tomaž Jamnik, Janez Lončar, Milan Rebula, Roman Robas, Dušan Srečnik in zdravnik Damijan Meško.
O veličini tega plezalnega uspeha bolj kot odlikovanje predsednika Tita z redom zaslug za narod, Bloudkove nagrado in številnih drugih priznanj pričajo besede slavnega južnotirolca Reinholda Messnerja, ki je na prelomu tisočletja njihov vzpon uvrstil med 32 največjih svetovnih dosežkov v velikih stenah Himalaje v prejšnjem stoletju. Dodal je, kako sam ni mogel preplezati te stene Makaluja, Slovenci pa bili zaradi izjemnega ekipnega dela uspešni.