Poslanci evropskega parlamenta po škandalu Facebook-Cambridge Analytica zahtevajo popolno revizijo poslovanja podjetja Facebook in nove ukrepe proti vmešavanju v volitve. Prepričani so, da je treba volilno zakonodajo posodobiti v skladu z novo digitalno realnostjo, države članice EU pa morajo preiskati domnevno zlorabo spletnih političnih prostorov s strani tujih sil.
Podjetje Marka Zuckenberga je že zapravilo zaupanje evropske javnosti, sedaj bi radi europarlamentarci preprečili nove zlorabe (foto: flickr.com)
Po škandalu, v katerem so bili neprimerno pridobljeni in zlorabljeni podatki 87 milijonov uporabnikov Facebooka, so poslanci evropskega parlamenta v resoluciji pozvali podetje Facebook, da organom EU dovoli izvedbo popolne revizije, s katero bi ocenili zaščito podatkov in varnost osebnih podatkov uporabnikov. Poslanci trdijo, da Facebook ni prelomil zgolj zaupanja državljanov EU, “temveč tudi zakone Unije”. Zato so predlagali, naj Facebook spremeni svojo platformo tako, da bo upoštevala zakon EU o zaščiti podatkov.
Poslanci izpostavljajo možnost, da so se podatki, ki jih je pridobila Cambridge Analytica, uporabili za politične namene. To naj se zgodilo pri britanskem referendumu o članstvu v EU (z obeh strani) in pri pridobivanju volivcev med ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2016. Zato sedaj izpostavljajo nujnost preprečevanja vsakršnega poskusa manipulacije z evropskimi volitvami in prilagoditvijo volilnih zakonov, da bodo odražali novo digitalno resničnost.
“To je globalna problematika, ki je že vplivala na naše referendume in volitve. Resolucija izpostavlja potrebne ukrepe, vključno z neodvisno revizijo Facebooka, posodobitvijo pravil o konkurenci in dodatnimi ukrepi za zavarovanje naših volitev. Ukrepati je treba zdaj, ne le za obnovitev zaupanja v spletne platforme, temveč tudi za zaščito zasebnosti državljanov ter ponovno vzpostavitev zaupanja in prepričanosti v naše demokratične sisteme,” je dejal predsednik odbora za državljanske svoboščine Claude Moraes (S&D, Velika Britanija).
Konkretno poslanci EU predlagajo uporabo običajnih “off-line” volilnih zaščitnih ukrepov tudi na spletu: pravila o transparentnosti in omejitvah porabe denarja, spoštovanje volilnega molka in enakopravna obravnava kandidatov; možnost lažjega prepoznavanja plačanih političnih oglasov na spletu in organizacij za njimi; prepoved oblikovanja profilov za volilne namene, vključno z uporabo spletnega vedenja, ki bi razkrilo politično naklonjenost.
Poleg tega predlagajo označitev vsebine, ki jo delijo roboti, pospešitev procesa odstranjevanja ponarejenih računov ter sodelovanje z neodvisnimi preverjevalci dejstev in akademiki pri spopadanju z dezinformacijami. Posebeno mesto zavzema tudi predlog, da države članice s podporo organizacije Eurojust izvedejo preiskave o domnevni zlorabi spletnega političnega prostora tujih sil.
To lahko pozvroči resne mednarodne politične zaplete, še posebej če se izkaže, da prav za vsakim spletnim vdorom v EU le ne stojijo Rusi, Kitajci ali Severni Korejci, ampak sosednje evropske države ali posebne službe ZDA. Zadnja resolucija sicer povzema sklepe, dosežene po majskem srečanju med vodilnimi poslanci in direktorjem Facebooka Markom Zuckerbergom ter tudi sklepe treh nadaljnjih zaslišanj.