Evropska komisija je v pravkar objavljenem dokumentu Pregled izobraževanja in usposabljanja 2018 ugotovila, da so države članice EU naredile dodaten napredek pri doseganju ciljev EU, določenih za leto 2020. Glavni poudarek letošnjega poročila je državljanska vzgoja in njen pomen za spodbujanje angažiranosti, vključevanja in razumevanja državljanskih pravic. Pri tem je ključno izobraževanje mladih. 

Evropska komisija trdi, da so v Sloveniji obsežnejše reforme v izobraževanju izostale zaradi volitev (foto: miz.gov.si) 

Evropska Komisija ugotavlja, da si države EU prizadevajo, da bi mladi razumeli delovanje demokracije in institucij ter vrednote, na katerih sloni EU. Države so storile nadaljnji napredek pri uresničevanju ciljev za leto 2020 v zvezi z reformami in modernizacijo izobraževalnih sistemov, vendar so med njimi tudi razlike, kar potrjuje potrebo po dodatnih reformah. To zlasti velja za osnovna znanja, kot so branje, pisanje in računanje.

Delež mladih, ki predčasno opustijo šolanje, je leta 2017 padel na 10,6 %, kar je blizu cilju 10 % za leto 2020. Delež oseb s pridobljeno terciarno izobrazbo se je povečal na 39,9 %, kar je ravno tako blizu cilju 40 %. 95,5 % otrok, starih vsaj štiri leta, pa je bilo vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo, kar je rahlo nad ciljem 95 %. Leta 2016 so države izobraževanju namenile 10,2 % javnih sredstev, kar je 0,5 % več kot leto poprej. Vendar mnoge države izobraževanju še vedno namenjajo manj kot pred gospodarsko krizo.

Slovenija, kljub proračunskim rezom od leta 2012, vlaga v izobraževanje in usposabljanje več, kot znaša povprečje EU. Državljanska vzgoja je dobro razvita, kar se odraža v dobrem državljanskem znanju in vedenjskimi navadami med mladimi. Slovenija je še naprej uspešna pri preprečevanju osipa v šolah, uvaja pa reforme za povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in varstvo. Uspešno je izvedla reformo financiranja terciarnega izobraževanja, obsežnejše reforme pa so zaradi volitev zastale.

Po sprejetju zakona o vajeništvu leta 2017 se je vajeništvo začelo poskusno uvajati v šolskem letu 2017/2018. Leta 2017 je v Sloveniji 4,3 % mladih predčasno opustilo šolanje, kar je precej pod povprečjem EU (10,6 %). 46,4 % oseb v starosti 30–34 let je imelo terciarno izobrazbo, kar je več kot leta 2004, ko je ta delež znašal 41,0 %, in nad povprečjem EU (39,9 %). 90,9 % otrok je bilo vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo, medtem ko je ta delež v EU znašal 95,3 %.