V Bruslju je včeraj potekalo zasedanja Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve. Šlo je za prvo zasedanje finančnih ministrov po tem, ko je predsedovanje Svetu EU 1. julija prevzela Madžarska. Na tem zasedanju in ostalih vzporednih sestankih se ni zgodilo nič posebej presenetljivega. Glede trenutnih finančnih razmer v Republiki Sloveniji so iz belgijske prestolnice prišle kar pozitivne novice.
Prizor z enega od včerajšnjih sestankov v Bruslju (foto: MF/gov.si)
Madžarski finančni minister je včeraj kolegom iz ostalih držav članic EU predstavil prioritete madžarskega predsedovanja Svetu EU na področju ekonomskih in finančnih zadev. Pri tem je navedel uporabo novih fiskalnih pravil v okviru usklajevanja ekonomskih politik, paket za maloprodajne naložbe in digitalni evro. Glede digitalnega evra so z Ministrstva za finance RS (MF) poudarili, da uporaba gotovine kljub razvoju digitalnega bančništva ni pod vprašajem.
»Evropski finančni ministri so na zasedanju razpravljali o spomladanskih poročilih Evropskega semestra 2024. Slovenije ni med državami, ki so v postopku makroekonomskih neravnovesij, saj je Evropska komisija ocenila, da pri večini kazalnikov ni zaznati večjih odstopanj oziroma ni zaznati trenda za novo nastala neravnovesja. Med drugim so govorili tudi o izvajanju Pakta za stabilnost in rast.
Ministri so se poleg tega seznanili še s stanjem na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ekonomskimi in finančnimi posledicami ruske agresije na Ukrajino ter z izhodišči za zasedanje G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank,« so sporočili z MF. Glede čezmernega primanjkljaja pa je Komisija EU objavila poročilo za 12 držav članic in tudi za Slovenijo, a naša država tudi na tem seznamu ni med sedmimi z največjimi težavami.
Včeraj se je sestala še Evroskupina in tam so se po analizi trenutnega stanja dogovorili, da naj bi bila naravnanost fiskalne politike ‘evro-območja’ prihodnje leto 2025 restriktivna. To odločitev naj bi države obvezno upoštevale pri pripravi državnih proračunov za prihodnje leto. Dodali pa so tudi, naj članice EU ne pozabijo na ustrezno visoke ravni finančnih investicij, kar naj bi bilo zagotovilo za zdrave in vzdržne javne finance ter za vključujočo rast in odpornost.