Naslovnica Svet & EUSkrbi zaradi nespoštovanja temeljnih državljanskih pravic

Skrbi zaradi nespoštovanja temeljnih državljanskih pravic

Avtor:
V evropskih političnih krogih še vedno močno odmeva ‘Poročilo o stanju temeljnih pravic v EU letih 2022 in 2023 ‘, v katerem so se poslanci Evropskega parlamenta izrekli glede nespoštovanja državljanskih pravic v več državah članicah EU. Stanje je namreč slabše, kot so mnogi pričakovali.
Skrbi zaradi nespoštovanja temeljnih državljanskih pravic

V EU leta 2024 ne bi smelo biti prostora za sovraštvo do drugačnih (foto: FB European Parliament)

Z Evropskega parlamenta so glede ‘Poročila o stanju temeljnih pravic v EU letih 2022 in 2023 ‘ poudarili, da so kršitve teh pravic presenetljivo pogoste v državah članicah EU. Ključne kršitve se tičejo svobode medijev, korupcije, osebnih svoboščin ter pravice žensk, otrok, LGBTIQ+ in drugih ranljivih kategorij, vključno z zavrnitvijo dostopa do varnega in zakonitega splava na Poljskem.

Poslanci so ponovno pozvali k razrešitvi umorov novinarjev ter spet izrazili veliko zaskrbljenost zaradi uporabe vohunske programske opreme. Pri tem so poudarili potrebo po strogi zakonski ureditvi tega področja ter posebej pozvali Grčijo,  Madžarsko, Poljsko, Španijo in Ciper, naj upoštevajo vsa priporočila Evropskega parlamenta. Parlamentarci so izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi vse večje stopnje korupcije v več različnih državah EU.

Tako so ostro obsodili incidente, v katere so vpleteni visoki uradniki in politiki, vključno s sedanjimi in nekdanjimi poslanci Parlamenta EU. V boju proti koruptivnim praksam bi morale države članice strožje spoštovati veljavno zakonodajo EU, na ravni EU pa naj bi ustanovili nov neodvisen etični organ. Parlamentarci so prav tako zelo resno opozorili na poskuse nekaterih vlad, da bi vplivale na neodvisnost sodstev, kar je nedopustno.

Vendar pa je po mnenju evro-parlamentarcev skrb vzbujajočih področij še ogromno in sicer so to grožnje svobodi združevanja, govora in zbiranja, vključno s policijskim nasiljem in množičnimi aretacijami, dezinformacije in potreba po zagotavljanju umetniške svobode, verski in rasistični incidenti, policijsko nasilje nad Romi, razširjene kršitve temeljnih pravic migrantov in beguncev, pravica otrok do enakega priznanja starševstva po vsej EU…

Istega dne so se poslanci posvetili tudi sovražnemu govoru, saj marsikje po EU še ni primerno sankcioniran. “Sovražnih sporočil in dejanj, ki temeljijo na predsodkih, ne bi smeli tolerirati. Parlament poziva nacionalne vlade, naj do konca zakonodajnega mandata junija sovražni govor in zločine iz sovraštva končno vključijo med kazniva dejanja po vsej EU,” so še posebej poudarili na plenarnem zasedanju Parlamenta EU.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.