Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2018 zasedla 37. mesto, kar je šest mest višje kot lani. Svojo uvrstitev je slovenska država izboljšala na treh od skupno štirih sklopov konkurenčnosti. Najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo dobrih rezultatov v letu 2017. Za tri mesta višje se je uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto napredovala pri poslovni učinkovitosti. Glede vladne učinkovitosti pa ni bilo sprememb – ostali smo na nizkem 42. mestu. 

Podatki bodo dobrodošli tudi za volivce, ki bodo kmalu z glasovi po svoje cenili delo zadnje slovenske vlade (foto: pixabay.com)

Slovenija se v raziskavi svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 sodelujočimi državami še posebej izkazala na področju mednarodne trgovine in cen. Tu se je Slovenija zavihtela med najboljših 10 držav na lestvici, poleg tega pa je že desetletje vodilna država po kazalniku pismenosti prebivalstva. Raziskava IMD temelji tako na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij.

»V primerjavi z zadnjima dvema letoma so relativno pridobili dejavniki dinamičnost gospodarstva, stroškovna konkurenčnost, kakovost upravljanja podjetij in zanesljivost politike. Izgubili pa smo pri dejavnikih podjetjem prijazno okolje, učinkovita delovna razmerja in konkurenčna davčna politika. Tu gre za malenkostne spremembe, in ti dejavniki nikoli niso bili naši dejavniki privlačnosti,« je rezultate komentirala prof. dr. Mateja Drnovšek, z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Usposobljena delovna sila in visoka izobrazbena raven ostajata najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije. Sledita zanesljiva infrastruktura ter močna razvojno raziskovalna kultura.

Letos je bilo v raziskavo zajetih 6252 menedžerjev, med njimi 100 slovenskih. Merili so štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami, torej relativno konkurenčnost, in ne uspešnost države kot takšne. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti torej ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

Javna agencija SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD, saj ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. Agencija je letos pridobila evropski projekt SPOT – Slovenska poslovna točka, katerega osnovni cilj je povezati vse slovenske podporne institucije, ki podjetjem pomagajo v različnih razvojnih fazah, s čimer bi posledično pripomogli tudi k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.

Na vrhu lestvice je bilo nekaj sprememb, saj je ZDA prevzela vodilno mesto, kar gre pripisati makroekonomskim rezultatom in velikim investicijam v infrastrukturo. Za dve mesti je nazadovala Švica, medtem ko je Nizozemska, najuspešnejša evropska država, pridobila še eno mesto. Med najboljših deset sta se letos prebili Norveška in Kanada, izpadla pa sta Luksemburg in Irska.

»Sicer pa so stične točke konkurenčnosti držav, ki se uvrščajo med 20 najboljših gospodarstev na svetu, osredotočenost na podjetjem prijazno poslovno okolje in zakonodajo, visoka kakovost fizične in nematerialne infrastrukture ter učinkovite, odgovorne in transparentne institucije na vseh ravneh,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Kar zadeva skupno konkurenčnost pa se je letos Slovenija s 37. mestom že približala predkrizni ravni, je pojasnila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Svojo uvrstitev je glede na lansko leto država izboljšala na treh od štirih sklopov konkurenčnosti, najbolj, za kar 18 mest, je izboljšala gospodarsko uspešnost, kar je posledica zelo uspešnih rezultatov v letu 2017. Za tri mesta se je bolje uvrstila pri infrastrukturi in za eno mesto pri poslovni učinkovitosti. Kar zadeva gospodarsko uspešnost, ta že od leta 2014 raste, je največji premik naprej viden pri podsklopu zaposlenost, kar 11 mest navzgor, pa tudi pri rasti domačega gospodarstva in mednarodne trgovine. »Na področju mednarodne trgovine se je Slovenija zavihtela med top 10 držav na lestvici. Izboljšala se je zlasti uvrstitev Slovenije pri kazalniku rast izvoza tržnih storitev, ki je močno presegala povprečje držav na lestvici,« je še izpostavila Sonja Uršič.

Dobri rezultati so posledica rasti tujega povpraševanja in hkrati izboljšanja izvozne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Med najboljših 10 se, kljub padcu glede na predhodno leto, še vedno uvrščamo tudi na področju cen, medtem ko mednarodne investicije ostajajo najslabše ocenjeno področje gospodarske uspešnosti. V sklopu vladna učinkovitost je za razliko od prehodnih treh let, ko je Slovenija izboljšala svojo uvrstitev na področju vladne učinkovitosti, v zadnjem letu ostala na enakem, 42. mestu. V zadnjem letu je Slovenija sicer še nadalje izboljšala stanje javnih financ, medtem ko na ostalih štirih podsklopih vladne učinkovitosti ni bilo večjih sprememb v naši uvrstitvi oz. pri poslovni zakonodaji smo nekoliko nazadovali.

»Stanje in upravljanje javnih financ se je v zadnjih letih izboljšalo, predvsem na račun zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. V ugodnih pogojih financiranja in z aktivnim upravljanjem dolga pa se po letu 2015 znižujejo tudi stroški obresti na javni dolg. Družbeni okvir je najbolje ocenjeno področje vladne učinkovitosti, tu se je naša uvrstitev najbolj izboljšala v primerjavi z letom 2008, za kar 19. mest. Fiskalna politika pa ostaja najslabše ocenjeno področje vladne učinkovitosti, kjer se že zadnjih 10 let uvrščamo okoli 50. mesta lestvice,« je zaključila Uršičeva.

Precej pozitivnega premika je bilo doseženega pri podstebru finance in menedžerske prakse. Pri sklopu infrastrukture Slovenija ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev, letos se je povzpela za tri mesta. Med štirimi sklopi konkurenčnosti se z vidika razvitosti infrastrukture Slovenija uvršča najvišje na lestvici konkurenčnosti. Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnosti, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji izmed danega nabora 15 dejavnikov izberejo pet dejavnikov, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. 

V sporočilu za javnost javne agencije SPIRIT Slovenija so še zapisali, da bo za večjo vladno učinkovitost potrebno davčno prestrukturiranje, modernizacija državne uprave, celovita zdravstvena reforma, izboljšanje delovno pravne zakonodaje in financiranje programov za lažje vključevanje na trg dela ter učinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Izzivi so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je izpostavil preprečevanje bega možganov in spodbuditev procesov internacionalizacije in digitalizacije v industriji ter storitvenih dejavnostih, pa tudi sklop infrastruktura potrebuje modernizacijo.