Čeprav je v dolini skorajda že pomlad, v gorah pa še večinoma vladajo zimske razmere. Da se užitkov polna zimska rekreacija ne bi spremenila v katastrofo, se je zato potrebno v gore v tem času odpravljati še posebej načrtovano in odgovorno, s primerno opremo in znanjem.
Obisk gora je ena od najlepših zimskih aktivnosti, če poskrbimo za varnost, seveda (foto: Manca Čujež/PSZ)
Strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi trenutno za obisk gora toplo svetuje popolno zimsko opremo – plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju pohoda. Poleg tehnične opreme za hojo je pozimi potrebna vsa oprema kot za hojo v gore v poletnih razmerah, dodatno pa še pohodnik potrebuje dobre zimske planinske čevlje in gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje.
Izjemno pomembna so kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna so tudi zaščita pred vse bolj močnim soncem, rezervna oblačila, čelna svetilka ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. “Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze,” še opozarja Šerkezi.
“Dereze so namreč dereze – tiste 12-zobe, klasične, polavtomatske ali avtomatske, specialne ali pohodne … Derezice oz. verige pa v nobenem primeru niso dereze in niso primerna zamenjava za klasične dereze z 12 zobmi ter so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča! Derezice so odlične za hojo po poledenelih in zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali pa po pobočjih gozdne Pokljuke in Velike planine, niso pa namenjene hoji v gore.
In ko uporabljate dereze, v roke sodi cepin, ne pohodne palice, na glavo pa čelada.” Prav tako je obvezen del tehnične opreme vsakega gornika plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, lavinska sonda za fino določanje lege ponesrečenca in lavinska lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju.
Zelo priporočljivo je tudi spremljanje plazovnega biltena Agencije RS za okolje (ARSO), kjer objavljajo ažurne informacije o nevarnost snežnih plazov. Zimske gore, čeravno lepe in mogočne, so lahko tudi zelo nevarne, obiskovalcem gora polaga na srce tudi Gorazd Gorišek, avtor pravkar izdanega vodnika ‘V zasnežene gore’.
Nov vodnik je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je opisanih tudi nekaj zahtevnejših visokogorskih tur. Precej pa je tudi takšnih, katerih opisov ni moč najti v drugi literaturi. Tako lahko ljubitelji zimskih gora izbirajo med idejami in opisi za vzpone na 20 vrhov Julijskih Alp, 13 vrhov Karavank in devet ciljev v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poleg tega je nanizanih tudi osem primorskih oz. notranjskih vrhov, štiri posavski oz. severovzhodnoslovenski zimski planinski cilji, Gorišek pa je v svoj izbor dodal še Dobrač, prvaka Ziljskih Alp. “Gorniški vodnik predvsem vabi in manj opozarja. Temu je namenjena strokovna literatura, še bolj pa priporočam tečaje varnega gibanja v zimskih razmerah in varstva pred snežnimi plazovi. Naj vam ne bo škoda časa in denarja za izobraževanje.
V gorah boste varnejši in doživetja bodo popolnejša. Srečno na zasneženih vrhovih,” še prvi izkušeni gornik Gorišek, tudi avtor vodnikov Slovenska planinska pot – 1. del in Razširjena Slovenska planinska pot. Tudi na Planinski zvezi Slovenije so spomnili, da obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar morajo biti planinci ustrezno pripravljeni ter se v gore odpravljati načrtovano in primerno opremljeni.