V Žalcu poteka 57. svetovni kongres Mednarodne hmeljarske organizacije. Kongres je bienalen, tokrat pa se udeležuje 160 udeležencev – pridelovalcev hmelja, trgovcev s hmeljem, pivovarjev, hmeljarskih strokovnjakov iz 12 držav iz vsega sveta.

Skupinska fotografija z otvoritve svetovnega kongresa hmeljarjev (foto: MKGP/gov.si)

 

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi 57. svetovnega kongresa Mednarodne hmeljarske organizacije uvodoma izpostavila, da smo v Sloveniji gostili hmeljarje iz celega sveta v Žalcu že leta 1953, nato 1969 v Ljubljani in nazadnje leta 1992 ponovno v Žalcu. Poleg tega smo Slovenci smo še posebej ponosni na dejstvo, da generalni sekretariat mednarodne organizacije IHGC vodi Slovenec in sicer prof. dr. Martin Pavlovič, ki je zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Znano je, da ima razvoj hmeljarstva v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Gojenje hmelja je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. “Specifična kombinacija predalpske klime in tal, kot naše naravne danosti, omogoča proizvodnjo aromatskih sort hmelja s svetovnim slovesom kot je sorta Savinjski golding. Kot industrijska pridelava pa ima hmeljarstvo 140 letno tradicijo. Prvi hmelj so pridelovali v samostanih že v 11. stoletju. Hmelj se v Sloveniji prideluje na 1.500 hektarjih, s poprečno letno proizvodnjo 2.000 ton.

Letina hmelja je bila v letu 2018 rekordna – kar 3.078 ton, kar je Slovenijo uvrstilo na 5. mesto med svetovnimi hmeljarskimi državami. Takšno letino smo beležili le še pred letom 2000. Tudi površine pod hmeljem so se povečale, kot tudi število hmeljarjev, posebej mladih. Večina (kar 99%, slovenskega pridelka) hmelja se izvozi v Nemčijo, na Sejšele, v Združeno kraljestvo, ZDA, Vietnam in druge države. Države s tradicijo hmelja imajo lasten program razvoja sort,” so spomnili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Dodali so še, kako se v Sloveniji zavedamo, da je razvoj lastnih sort potreben za ohranitev tržnega deleža na svetovnem trgu s hmeljem. Sajenje novih sort, bolj odpornih proti škodljivcem in boleznim z višjim donosom, omogoča ohranitev in dalnji razvoj hmeljarstva, pri vzgoji novih sort pa je potrebno slediti novim trendom pri kakovostnih parametrih – v smeri aromatskih kot tudi grenčičnih sort hmelja, pojavu novih bolezni in neizbežnim podnebnim spremembam.

“V zadnjih letih so strokovnjaki inštituta v Žalcu sledili novemu pivovarskemu trendu in se osredotočili k izbiri dišavnih sort hmelja, za katere je značilna ne-hmeljska aroma (sadna, cvetlična, zeliščna), ki se unikatno izraža v različnih tipih piv močnega okusa, značilnih predvsem za manjše pivovarne. Rezultat dosedanjega žlahtniteljskega dela je že 18 slovenskih sort hmelja, zadnji dve novi sorti sta Styrian Dragon in Styrian Fox,” so še dodali na MKGP. 

V primerjavi z ostalimi kmetijskimi rastlinami je za hmeljarstvo značilno, da je kar 99 % nasadov posajenih s slovenskimi sortami. MKGP se zaveda pomena lastnega žlahtniteljskega programa, zato tudi finančno podpira razvoj novih sort hmelja. Na pobudo IHPS ter Združenja hmeljarjev Slovenije so sicer  prd časom že dosegli zaščito geografske označbe slovenskega hmelja – Štajerski hmelj (ZGO), kar je glede na to, da se slovenski hmelj večinoma izvaža, le še poveča dodano vrednost ‘zelenega zlata’.