V prvem četrtletju smo v Sloveniji zabeležili več kot 3 milijone prenočitev turistov. V povprečju evropski dopustniki dnevno proizvedejo 1 kg odpadkov, kar pomeni 3.000 ton več smeti v Sloveniji. Do leta 2050 pa se bo po podatkih agencije združenih narodov UNEP količina odpadkov iz turističnih dejavnosti povečala za 251 %. A še pred turisti bomo morali najprej kaj spremeniti v svojem odnosu do okolja tudi Slovenci sami.
Že pred II. svetovno vojno je naftni lobi v ZDA začel vsiljevati množično uporabo plastike namesto izdelkov iz naravnih materialov. Morda se bomo stoletje kasnje le spametovali, ali pa bo prej zmanjkalo nafte. (foto:Suncana Paro Vidolin)
Turizem postavlja Slovenijo na zemljevid sveta, vendar ima lako tudi negativne posledice. Marsikdo si močno želi, da bi postala naša država prepoznavna kot zelena destinacija. A bomo zato morali prebivalci ‘dežele’ prvi spremeniti nekatere naše vsakdanje navade, predvsem kar se tiče smeti in uporabe plastičnh izdelkov.
“Izognimo se uporabi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, podpirajmo okoljsko prijazne namestitve in prireditve ter tudi ob polnih bifejskih mizah dobrot pomislimo na zavrženo hrano. Po raziskavah se na počitnicah obnašamo precej bolj potratno, zato razmislimo, kako lahko z vpeljavo ene spremembe skupaj prispevamo k velikim učinkom.
Bodimo zgled zelenega obnašanja tudi ko gremo na potep po svetu in tujim turistom pri nas. Nekateri turistični ponudniki so v teh spremembah že zazanali svojo priložnost. Hotel Ribno je letos pridobil naziv prvi slovenski zero waste hotel, saj jim je po intenzivnem dvoletnem uvajanju ukrepov za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo ločeno zbiranje, uspelo doseči 92 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov,” so sporočili organizatorji akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15. septembra..
“Tako kot mogoče mi danes pozitivno ‘štrlimo ven’ kot nekdo, ki se je tega lotil prvi, tako bo v nekaj letih ‘ven štrlelo’ vsako podjetje, ki tega ne bo delalo. Razlika je zgolj v tem, da bodo oni izstopali v negativnem pogledu,” prejem naziva komentira direktor Hotela Ribno, Matija Blažič. Tudi organizatorji prireditev se vedno bolj zavedajo svojega vpliva na okolje, v juniju pa so bile predvidene kar tri ‘Prireditve z manj odpadki’.
Ena od teh je bila (Z)mešani festival, ki je v organizaciji Kulturno umetniškega društva Coda in Jazz kluba Satchmo, potekal med 5. in 10. junijem v Mariboru. Z uporabo izdelkov za večkratno uporabo, povratno embalažo, recikliranimi plakati, vključevanjem ponovne uporabe in popravil v program ter uporabo QR kod in NFC nalepk namesto tiskovin, jim je uspelo doseči visokih 95 % ločeno zbranih odpadkov in postati prva slovenska zero waste prireditev.
Pred nami sta še dve prireditvi, ki sta z uvajanjem ukrepov za zmanjševanje odpadkov pričeli že v lanskem letu. Mariborski Art kamp v sklopu Festivala Lent je letos posebno pozornost namenil strogim pravilom za sodelovanje z gostinskimi ponudniki. Najstarejši folklorni festival ‘Jurjevanje’ v Beli Krajini, ki je lani postala prva slovenska prireditev po načelih zero waste, pa bo skušal mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov preseči z več eko otoki.
V sodelovanju s Komunalo Črnomelj pa bodo z namenom dolgoročnega pozitivnega učinka spodbujali e-poslovanje. Tako kot posamezniki, lahko tudi turistični ponudniki storijo pomembne korake za zmanjševanje količin odpadkov s tem, da se izognejo vsaj nekaterim plastičnim izdelkom za enkratno uporabo. Vsak tak ukrep bo pripomogel, da se ne bodo niti slučajno uresničile napovedi, da bo leta 2050 v morju več plastike kot rib. In vsak tak ukrep bo tudi prispeval k še bolj uspešnim rezultatom vsakoletne akcije Očistimo Slovenijo.