Naslovnica Svet & EU Vodič po Schengenu

Vodič po Schengenu

Avtor: Spletno Uredništvo

Medtem ko še vedno ni znano, kdo bodo novi vodilni možje Parlamenta EU in Komisije EU, so na spletnem mestu evropskega parlamenta objavili obširen ‘Vodič po Schengenu’. V njemu hvalijo ukinitev notranjih mej med večino evropskih držav kot enega največjih dosežkov združene Evrope, a obenem priznavajo, da v zadnjih letih varovanje zunanjih mej prinaša vedno nove izzive.

Vodič po SchengenuDogovor o ukinjanju notranjih mej in prostemu pretoku ljudi med državami EU je dobil ime po luksemburškem mestu Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan prvi sporazum o skupnem prostoru brez kontrol na notranjih mejah (foto: europarl.europa.eu/ EU Frontex)

 

Tako imenovano ‘Schengensko območje’ je danes največje območje prostega gibanja na planetu in ga danes sestavlja 26 držav. 22 je držav članic Evropske unije, štiri pa so pridružene države, ki niso članice EU – Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn. Za dostop do prostega evropskega prostora morajo države v celoti spoštovati predpise EU in prispevati delež k vzdrževanju skupnega sistema. 6 držav EU pa ni članic območja – to so Irska, Velika Britanija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Ciper.

»Od leta 1995, ko so bile ukinjene mejne kontrole za ljudi znotraj območja, predstavlja materializacijo pravice prostega gibanja več kot 400 milijonov evropskih državljanov znotraj EU. To pomeni, da lahko potujemo, študiramo, delamo in se upokojimo kjer koli v Evropski uniji, od pravic prostega pretoka pa imajo velike koristi tudi podjetja in evropsko gospodarstvo,« poudarjajo v Parlamentu EU in dodajajo, da znotraj ‘schengenskega prostora’ vsak dan potuje približno 3,5 milijona ljudi.

Prednosti sporazuma je veliko.Vsi evropski državljani lahko kot turisti z osebnim dokumentom brez posebne registracije za tri mesece ostanejo v drugi državi članici EU. Delavci lahko zaradi službe tudi živijo v drugi državi članici (pri čemer naj bi bili deležni povsem enakovredne obravnave kot domačini), poslovneži in podjetja lahko brez ovir poslujejo v članicah EU pod enakimi pogoji, kot v domači državi, medtem ko lahko študenti študirajo v drugih državah EU.

EU je sicer v zadnjih letih sprejela vrsto ukrepov, ki izboljšujejo delovanje in varnost schengenskega območja. Gre predvsem za bolj sistematično preverjanje vseh ljudi, ki vstopajo v EU na njenih zunanjih mejah, za okrepljen nadzor zunanjih meja EU z evropsko agencijo za meje povečanju pristojnosti za Europol. Schengenski informacijski sistem pa trenutno doživlja prenovo, s čimer se bo še povečala varnost Evropejcev.

Države, ki so v času begunske krize leta 2015 in 2016 spet vzpostavile nadzor notranjih meja, bi ga do danes morale že odpraviti. Zunanja meja schengenskega območja je sicer dolga več kot 50 000 kilometrov (80 % je morske meje in 20 % kopenske meje) ter vključuje več sto mejnih prehodov na letališčih, na kopnem ter v morskih pristaniščih. Nadzirajo jo države članice ob pomoči Frontex-a, evropske agencije za mejno in obalno stražo (ki bo kmalu dobila 10.000 novih varuhov meje).

Leta 2015 je agencija za zunanje meje EU Frontex naštela 1,83 milijona nezakonitih prečkanj zunanjih meja EU. Čeprav je to število v letu 2018 padlo na 150.114, Evropski parlament predlaga ukrepe za strožji nadzor nad mejami unije ter bolj učinkovito obravnavo prošenj za azil. Odkrivanje oseb, ki lahko v Evropi predstavljajo varnostno grožnjo, bo kmalu zaradi informacijskega sistema ETIAS mnogo hitrejše in učinkovitejše.

Evropski sistem varnostnega preverjanja ETIAS bo podoben tistim, ki ga uporabljajo varnostni organi v ZDA, Kanadi in Avstraliji, omogočil pa bo preverjanje ljudi, ki za vstop v EU ne rabijo vizumov, še preden ti stopijo na ozemlje unije.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.