Tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije znova opozarja na goljufive spletne trgovine in oglase, ki obljubljajo visoke popuste ali celo brezplačne izdelke, potem pa se izkaže, da gre za prevaro.

Simboličen prizor nakupovanja prek spleta (foto: pxhere.com)
Nekaj dni zatem, ko so na serijo spletnih prevar, ki poteka prek oglasov, opozorili z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, je podobno opozorilo prišlo tudi s Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Tudi tokrat opozarjajo predvsem na lažne spletne trgovine in na zavajajoče oglase, ki prek zlorab podob znanih oseb obljubljajo visoke popuste ali celo brezplačne izdelke – potem pa se hitro izkaže, da gre za poskus spletne prevare.
»Na socialnih omrežjih večina oglasov vodi do spletnih trgovin ali spletnih obrazcev, kjer opravite naročilo izdelka. Goljufi uporabljajo napredne algoritme ciljanja, ki prikazujejo oglas posamezniku večkrat na dan, pri tem navajajo, da gre za slovensko podjetje, kar vzbuja občutek varnosti. Največkrat privabljajo z izjemno nizkimi cenami ali visokimi popusti za izdelke priznanih blagovnih znamk.
Obljubljajo 100 odstotno zadovoljstvo, plačilo po povzetju in možnost vračila izdelkov. Podatki o podjetju največkrat niso navedenih ali pa so izmišljeni, zato vračilo izdelkov ni mogoče,« pojasnjujejo s Tržnega inšpektorata in vsem potencialnim spletnim kupcem močno priporočajo, da pred nakupom preverijo nekaj osnovnih podatkov. Če je bila domena registrirana pred kratkim, gre v veliki večini primerov za poskus prevare.
To velja ne glede na končnico domene, ki je lahko .si, .top, .shop, .com, .store ali karkoli drugega. Potem je potrebno preveriti podjetje, ki stoji za domeno in je ponudnik blaga. Če se izkaže, da za podjetje ni moč najti naslova (ali je naslov na kakšnem eksotičnem kraju izven EU), matične ali davčne številke, je to zanesljiv znak, da je nekaj narobe. V pomoč so lahko tudi reference drugih uporabnikov.
Če se namreč v spletni brskalnik vpiše ime sumljive trgovine in zraven še besede prevara, goljufija ali scam, se bodo takoj pojavile objave s strani drugih ljudi, ki so se že opekli z istim podjetjem oz. z isto spletno trgovino. Tudi plačilo po povzetju samo po sebi še ne zagotavlja popolne varnosti – kupec lahko prejme neustrezen izdelek ali celo prazen paket.
S Tržnega inšpektorata pravijo, da je uporaba plačilnih sistemov (npr. PayPal) malce bolj varna, podobno kot izbira plačil s plačilnimi karticami z možnostjo povratne obremenitve (t. i. chargeback). Za prijave spletnih goljufij so v Sloveniji na voljo Policija, SI-CERT in Tržni inšpektorat. Če je spletni trgovec iz druge države EU, pa se lahko kupec obrne tudi na Evropski potrošniški center Slovenija (ECC Slovenija).