V društvu Ekologi brez meja so se med svojimi številnimi aktivnostmi pred kratkim posebej posvetili problematiki odpadkov in ponovne uporabe. Da bi ugotovili razsežnosti nakupov rabljenih izdelkov so opravili raziskavo centrih ponovne uporabe po vsej Sloveniji. Sicer se vse več ljudi odloča za ponovno uporabo, država bi lahko storila precej več, o dodatnih spodbudah pa razmišljajo tudi na ravni EU.

Izmenjavi oblačil se postopno pridružujejo pohištvo, orodja, stroji, računalniška oprema … (foto: Eva Blue/flickr.com)

Po zbranih podatkih društva Ekologi brez meja, ki izhajajo iz 19 od 25 slovenskih centrov ponovne uporabe, je lani novo življenje dobilo več kot 185 tisoč izdelkov, ki bi sicer končali na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ekologi so preverili tudi trend zadnjih petih let in zabeležili pozitivno rast reciklaže. V preučevanem obdobju je sicer nove lastnike dobilo več kot 2.200 ton pohištva, oblačil, športnih rekvizitov in tehnične opreme, kar bi napolnilo več kot 75 ladijskih zabojnikov.

»Ponovna uporaba pa se udejanja tudi z nakupom in prodajo rabljenih izdelkov prek spleta (družbena omrežja, spletne strani) in trgovin z oblačili iz druge roke, kjer število oglasov iz leta v leto raste, prav tako pa narašča število menjav v družinskih in prijateljskih krogih. Na letni ravni je na Bolhi, najbolj poznanem portalu za posredovanje izdelkov iz druge roke, objavljenih več kot 2 milijona oglasov. Na lestvico največkrat iskanih so se v 2019 zvrstili izrazi Tomos, stružnica in vrtni traktor,« so sporočili iz društva.

Na portalu za podarjanje Podarimo.si se največkrat izmenjajo stanovanjska oprema, oblačila in obutev, medtem ko so se v ljubljanski Knjižnici reči odločili za originalen pristop in sicer izposojajo 210 športnih, gospodinjskih in tehničnih pripomočkov. Ekologi brez meja so javnost seznanili tudi z rezultati ankete, kjer je več kot polovica od skoraj 600 sodelujočih v raziskavi že kupila rabljena oblačila in pohištvo, medtem ko obiski izmenjevalnih dogodkov še niso tako popularni.

Med vzroki za izvajanje praks ponovne uporabe v vsakdanjem življenju pa sta prva odgovoren odnos do okolja in finančni prihranek. »Ponovna uporaba pa ne more obstati le na plečih posameznikov in nevladnikov. Da bo morala Slovenija narediti še kak korak naprej na tem področju zahteva tudi Evropska unija, ki pospešeno spodbuja promocijo ponovne uporabe, eko dizajn, nove poslovne modele, storitveno ekonomijo, finančne spodbude in raziskave,« sporočajo Ekologi brez meja.

Didali so še, da so se nekatere države EU že resno lotile preprečevanja nastajanja odpadkov, več jih ima določene cilje za posamezne snovne tokove, kot so pohištvo in e-oprema, medtem ko imajo na primer španski Baleari za cilj do 2030 ponovno uporabiti vsaj 5% vseh zavrženih izdelkov.