Naslovnica Slovenija Stoletje in četrt Planinske zveze Slovenije

Stoletje in četrt Planinske zveze Slovenije

Avtor: Spletno Uredništvo

 Planinska zveza Slovenije bo v torek praznovala izjemen jubilej. Davnega 27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik PZS, ki 125 let pozneje v 290 društvih in klubih združuje več kot 57 tisoč članov. V želji, da dostojno počastijo 125 let organiziranega planinstva v Sloveniji, se bodo v Ljubljani s cvetjem najprej spomnili pionirjev slovenskega gorništva in nato predstavili novo stavbo PZS.

aljažev stolp

Po zamujeni priložnosti za ustanovitev leta 1872 je leta 1892 šesterica slovenskih gornikov ustanovila neformalni klub Pipa (vsak član je moral imeti pri sebi tobak, vžigalice in pipo), februarja 1893 je iz tega nastalo Slovensko planinsko društvo, dve leti kasneje pa so na Triglavu že postavili Aljažev stolp (foto: FB PZS) 

Planinska zveza Slovenije danes, 125 let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, združuje 290 planinskih društev in klubov. Medtem ko je bil v obdobju najuspešnejšega delovanja PZS član že vsak dvajseti Slovenec, je zdaj imetnik članske izkaznice približno vsak petintrideseti Slovenec, saj članstvo šteje dobrih 57.000 posameznikov.

“Ponosni smo, da smo med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija, poslanstvo katere je planinstvo kot način življenja,” so zapisali pri PZS. Danes slovenska planinska društva upravljajo 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov ter skrbijo za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Poleg tega planinska organizacija skrbi za varovanje gorske narave in varnost v gorah, za strokovno usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo.

Planinski vestnik, ki izhaja od leta 1895, je najstarejša še izhajajoča slovenska revija. Istega leta je bil postavljen Ajažev stolp na Triglavu, letos pa mineva 240 let od prvega vzpona na najvišjo goro Slovenije, ki je tudi najmočnejši narodni simbol Slovencev. Svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi pod okriljem PZS – športno plezanje, ledno plezanje in turno smučanje – doživljajo pravi razcvet tako z vrhunskimi mednarodnimi dosežki kot na rekreativni ravni.

Poleg selitve sedeža PZS zadnje obdobje zaznamuje tudi informatizacija delovanja planinske zveze: informacijski sistem Naveza, ki povezuje vsa planinska društva, vzpostavitev katastra planinskih poti, alternativne možnosti včlanjevanja v planinsko organizacijo (prek spleta, na Petrolu, z darilnimi karticami), prenos podatkov in arhivov na spletno stran ter dejavnost na družabnih omrežjih, tako da Planinska zveza Slovenije kljub tradicionalni naravnanosti stopa v korak s časom.

Program slovesnosti ob 125-letnici PZS se bo v torek začel ob 12. uri in sicer s položitvijo cvetličnega aranžmaja pri spominski plošči na pročelju blagovnice Nama, na ustanovnem mestu Slovenskega planinskega društva. Ob 13. uri bo sledila predstavitev novih prostorov Planinske zveze Slovenije in sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje. Ob 16. uri pa bo na vrsti še uradno svečano odprtje novih prostorov Planinske zveze Slovenije s krajšim kulturnim programom. Novi prostori PZS na naslovu Ob železnici 30 a (v Ljubljani) bodo nato na voljo javnosti za ogled vse do 17.30.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.