Ob evropskem mesecu kibervarnosti Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT začenja s kampanjo osveščanja ‘Meni se to ne more zgoditi’. Sporočilo je jasno in se glasi, da prav nobena oseba ni imuna na spletne goljufije. S SI-CERT-a so še poudarili, da število poskusov prevar še naprej narašča.
Prizor iz ene sorodnih kampanj osveščanja iz minulih let (foto: SI-CERT)
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, ki že 30 let deluje na področju preprečevanja kibernetskih groženj, znova zvoni alarm zaradi rasti primerov spletnega kriminala. Z začetkom meseca oktobra se pričenja tudi ‘Evropski mesec kibervarnosti’,SI-CERT pa bo zato v sklopu programa ‘Varni na internetu’ izpeljal kampanjo ‘Meni se to ne more zgoditi’, katere temeljno sporočilo je, da je lahko vsakdo žrtev spletne prevare.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost je objavil podatek, da so v lanskem letu 2024 v Sloveniji našteli za 25 % več ‘phishing’ prevar. Gre za spletne goljufije, pri katerih kriminalci merijo na osebne podatke in najpogosteje na kreditne kartice. Poleg tega pa so v prvih 6 mesecih letošnjega leta že obravnavali kar 1089 spletnih goljufij (torej približno 6 na dan), od tega so kar 33% predstavljale lažne investicijske sheme v kriptovalute.
»Gre za obliko prevare, pri kateri žrtve nasedejo obljubam o hitrem zaslužku in ob tem pogosto izgubijo vse svoje prihranke. Opazen je bil tudi porast lažnih spletnih trgovin, kjer uporabniki plačajo za naročene izdelke, ki jih nato nikoli ne prejmejo. Žrtev lahko postane vsakdo, saj napadalci ciljajo na čustva – bodisi z vzbujanjem strahu in občutka nujnosti bodisi z obljubami o hitrem zaslužku ali prihranku,« pojasnjujejo s SI-CERT-a.
Nova osveščevalna kampanja ‘Meni se to ne more zgoditi’ temelji na 4 video-zgodbah, ki so nastale po resničnih primerih slovenskih uporabnikov spleta. Poleg videov bodo na voljo dodatna pojasnila o tem, kako so goljufi delovali, kakšne taktike so uporabili in ali bi jih lahko pravočasno prepoznali. Izpostavljene pa so najpogostejše prevare, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih.
Poleg tega na SI-CERT-u ponovno opozarjajo, da sta znanje in previdnost najboljši obrambi pred spletnim kriminalom. Tako ob prejemu kakršnegakoli ‘nujnega’ ali čudnega sporočila ni potrebno takoj reagirati – prav nasprotno. Preden se vnaša kakršnekoli podatke, še posebej gesla za e-banko ali za kreditno kartico, je potrebno dobro preveriti verodostojnost spletnega mesta. Zaključili so, da obljube o hitrih zaslužkih skoraj zanesljivo pomenijo poskus prevare.