Dan slovenskega lesarstva, ki je bil na sporedu šele drugič, je bil najpomembnejše letošnje strokovno srečanje slovenske lesne industrije. Med številnimi govorci sta bila tudi predstavnika dveh reprezentativnih slovenskih gospodarskih zbornic, ki sta prikazala realno stanje slovenske lesno-predelovalne industrije in poskusila tudi napovedati bližnjo prihodnosti te pomembne gospodarske panoge.

Skladišče desk, tramov, plohov različnih dimenzij (foto: pixabay.com)

Letošnji 2. Dan slovenskega lesarstva je ponudil veliko predavanjih domačih in tujih strokovnjakov. Govora je bilo o globalnih, evropskih in tudi regionalnih trendih, o izzivih lesne industrije in sektorja izdelave pohištva ter o priložnostih zelenega dogovora oziroma načrta za okrevanje in odpornost. Med številnimi govorci sta bila tudi predstavnika slovenske gospodarske zbornice, ki sta prikazala realno stanje slovenske lesno-predelovalne industrije.

»Stanje lesnopredelovalne panoge je kljub epidemiji še vedno solidno. Po prvih podatkih je lani dobiček narasel na skoraj 60 milijonov evrov, promet je že dosegel predkrizno raven, dodana vrednost je narasla nad 40.000 evrov. Je pa panoga medtem izgubila okoli 500 zaposlenih, « je povedal Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in koordinator Stebra LES v SRIP-u Pametne stavbe in dom z lesno verigo.

Dejal pa je tudi, da imajo v zadnjih mesecih resne težave pri oskrbi z lesom iglavcev in z nekaterimi lesenimi polizdelki, kar podaljšuje dobavne roke, težave pa jim povzročajo tudi podražitve materialov. »Zasebni lastniki imajo v lasti 76 odstotkov slovenskih gozdov. V lasti lokalnih skupnosti so trije odstotki gozdov, medtem ko je v državni lasti 21 odstotkov gozdov. Kljub obilju lesne mase, pa imajo naši člani, teh je več kot 2000, še vedno težave pri nabavi surovine.

Veliko smo pričakovali od spremembe gospodarjenja z državnimi gozdovi, a žal na tem področju ni bilo večjih premikov,” pa je pojasnil Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice. Slednji je prepričan, da bi se lahko slovenska lesna industrija vrnila na položaj, ki ga je imela pred 20 leti, ko še ni bilo govorili o zeleni ekonomiji. Vendar bo moral biti cilj panoge izvažati izdelke in polizdelke, ne pa hlodovine.