Evropska komisija je objavila novo poročilo o problematiki spoštovanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, objavila pa je tudi nove sezname za področji ponarejanja in piratstva.

Nov dokument Evropske komisije ‘Poročilo o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah’ govori o pomanjkljivostih, ki povzročajo največjo gospodarsko škodo interesom EU. V njem so glede pravic intelektualne lastnine navedli pravne negotovosti oz. različno uporabo prava, prisilne prenose tehnologije, nezadostno zaščito poslovnih skrivnosti ter slabo delovanje organov za intelektualno lastnino v več državah.

»Komisija EU je za okrepitev varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine posodobila seznam ‘prednostnih držav’, in sicer držav, v katerih stanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine vzbuja največjo zaskrbljenost v EU. Kitajska ostaja glavna prednostna naloga EU za zaščito pravic intelektualne lastnine (IPR) svojih podjetij, inovatorjev ali ustvarjalcev, tesno ji sledita Indija in Turčija kot državi na 2. mestu.

Argentina, Brazilija, Ekvador, Indonezija, Nigerija in Tajska pa so v 3. skupini ‘prednostnih držav’,« piše v poročilu. Podobno je bil posodobljen nadzorni seznam za področji ponarejanja in piratstva oz. klasične kraje. Kitajska ostaja prvi vir ponarejenega blaga, ki je leta 2023 vstopilo v EU, predvsem za oblačila in igrače. Prav tako kitajski Hong Kong je glavni vir ponarejenih etiket, oznak, nalepk, mobilnih telefonov in dodatkov zanje.

Turčija je glavni vir ponarejenih oblačil, parfumov in kozmetike, Indija (68,69 %) in Kitajska (6,85 %) pa glede ponaredkov medicinskih izdelkov. Na področju klasičnega piratstva oz. kraje vsebin spletno pretakanje ostaja največkrat uporabljena metoda. TV piratstvo je ostalo visoko, prav tako piratstvo za področje glasbe, piratstvo programske opreme pa se je prav tako povečalo (za 6 %), predvsem zaradi mobilnih naprav.

Piratstvo v publikacijah se je zmanjšalo za 25 % in tudi spletno športno piratstvo se je nekoliko zmanjšalo, vendar so se nedovoljene aktivnosti Internetnih protokolnih televizij (IPTV), ki so osrednji kanal za piratstvo športnih prenosov v živo, povečale za 10 %. Strokovnjaki Evropske komisije ocenjujejo, da j 1 % vseh uporabnikov interneta v EU naročen na nezakonite storitve IPTV.

Navedli pa so tudi fizične lokacije, na katerih poteka trgovina s ponaredki. Na seznamu je več večjih mest v Argentini, Braziliji, na Kitajskem, Kolumbiji, Indiji, Indoneziji; Maleziji, Maaroku, na Filipinih, Tajski, Turčiji, Vietnamu in Združenih arabskih Emiratih. Omenjeni so še manjši trgi v Boliviji, Paragvaju, Urugvaju in Peruju, predvsem pa sta na seznamu tudi srbska Subotica in Novi Pazar ter v Sloveniji zelo znan trg s ponaredki v Brčkem (BiH).  

Oba dokumenta sta zasnovana tudi kot vir informacij za imetnike pravic v EU, potrošnike v EU in organe v tretjih državah. Imetnikom pravic, zlasti MSP, omogočajo, da se ozavestijo o morebitnih tveganjih za svojo intelektualno lastnino pri opravljanju poslovnih dejavnosti v prednostnih državah. Prav tako ozaveščajo potrošnike o tveganjih nakupovanja pri problematičnih virih in spodbujajo organe pregona, da ukrepajo za preprečevanje kršitev.